Poznavanje cestnoprometnih predpisov je za varnost motoristov ključno, nič manj pa ne šteje sposobnost predvidevanja potencialno kritičnih prometnih situacij. Te so lahko za motoriste tudi usodne. Kako ranljivi so v primerjavi z vozniki avtomobilov ali večjih vozil, izkazuje statistika prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni motoristi.
V letu 2019 so se v 85 % primerov ponesrečili na cestah, v 12 % primerov v križiščih in v 2 % primerov v krožiščih. Statistika je bila obrnjena, ko govorimo o hujših posledicah za motoriste – 28 % motoristov, ki so bili udeleženi v nesrečah v križiščih, je umrlo ali pa so utrpeli hujše posledice. Na cestah se je to zgodilo v 23 % primerov.
Situacija 1: Motorist v sredini križišča čaka, da bo lahko zavil levo
Motorist zapelje v križišče, ker mu to dovoljuje semafor/policist ali desno pravilo (križišče enakovrednih cest). Ker zavija levo in mu nasproti vozijo vozila, čaka v sredini križišča. V naslednjem trenutku kolono nasproti vozečih vozil po svoji levi z visoko hitrostjo obvozi vozilo, ki želi pot nadaljevati naravnost skozi križišče, in zapelje v motorista.
Kaj lahko motorist naredi, da se izogne taki situaciji?
Čeprav pogosto poudarjamo pomen predvidevanja vseh možnih prometnih situacij, v konkretni voznik motornega kolesa kot tudi drugi vozniki ne morejo predvideti tovrstne objestnosti voznika osebnega vozila, ki je obvozil pred seboj desno zavijajoče vozilo. Tudi odreagirati v taki situaciji voznik ne more.
Motorist lahko svojo varnost poveča s položajem v sredini križišča, tako da se ne razvrsti povsem levo, temveč ostane na sredini smernega vozišča. Tako ga vozniki, ki vozijo za njim in naravnost, še vedno lahko obvozijo.
V manjših križiščih si je smiselno pustiti več prostora in ne zapeljati globoko v križišče, v večjih križiščih pa je prostora in preglednosti načeloma dovolj. Kljub temu mora biti voznik pripravljen reagirati v vsakem trenutku po svojih najboljših močeh in izkušnjah.
Kaj lahko vozniki storijo, da se izognejo takim situacijam?
Vozniki takšnih objestnih situacij ne smejo povzročati. Ostali udeleženi vozniki, ki niso prepričani, da bodo lahko svoj želeni manever izvedli varno, brez ogrožanja ostalih udeležencev, naj manevra sploh ne začnejo.
Situacija 2: Motorista v T-križišču zakrijejo avtomobili
Motorist pripelje v nesemaforizirano T-križišče s stranske ceste. Pot želi nadaljevati levo, hkrati pa z leve avtomobili vozijo mimo motorista. V tem z desne pripelje avto, ki takoj za mimovozečimi avtomobili zavije na stransko cesto, pri čemer spregleda motor, ki so ga zakrivali drugi avtomobili, seka ovinek in trči v motorista.
Kaj lahko motorist naredi, da se izogne taki situaciji?
Motorist naj se razvrsti na sredino pasu v križišču in ne nujno skrajno levo ob sredinsko črto. Tako bo pri zavijanju (večjim) vozilom omogočil več preglednosti in več prostora ter sebi zagotovil večjo stopnjo varnosti. Dokler bodo vozila zakrivala motoristovo vidno polje v desno, naj ne spelje, ampak počaka.
Kaj lahko vozniki storijo, da se izognejo takim situacijam?
Vozniki drugih vozil morajo v tovrstnih situacijah posvetiti enako pozornost udeležencem na stranskih cestah, kot jo posvečajo vozilom na prednostnih cestah, sploh če prednostno cesto zapuščajo.
Situacija 3: Vožnja mimo stoječe kolone
Motorist se pelje proti mejnemu prehodu in tam naleti na dolgo čakajočo kolono vozil. Medtem ko previdno vozi mimo po desni strani, naleti na jezo in neodobravanje voznikov, ki morajo čakati v koloni. Eden od avtomobilistov pa spregleda motorista in nenadoma odpre vrata avtomobila, motorist se vanje zaleti in pade po tleh.
Kaj lahko motorist naredi, da se izogne taki situaciji?
Zakonodaja motoristu ne prepoveduje vožnje mimo stoječe kolone. Govorimo torej o vožnji mimo, in ne o prehitevanju. To lahko motorist naredi po desni strani , če je dovolj prostora in če se bo lahko varno in brez oviranja vključil med vozila na svojem voznem pasu. Seveda mora mimo kolone voziti s primerno hitrostjo in pazljivo – imeti mora v mislih, da lahko voznik avtomobila nenadoma zavije v desno ali sopotnik v vozilu odpre vrata. Vožnja mimo stoječe kolone pa motoristu ni dovoljena pred križiščem.
Peljati se mimo stoječe kolone pa se motoristi ne smejo tudi na avtocesti in hitri cesti, saj je ob nastanku zastoja treba ustvariti reševalni pas. Tudi sicer vožnja na odstavnem pasu ni dovoljena.
Tako pravi zakonodaja. Kaj pa bonton? Vožnjo mimo naj motorist opravi z občutkom in brez hrumenja. Tako bo tudi voznikom osebnih avtomobilov dal vedeti, da tega ne počne iz objestnosti. Vožnja mimo kolone je dovoljena tudi na mejnem prehodu – če to naredi en ali dva motorista. Če to naredi skupina, je to pač vrivanje.
Kaj lahko vozniki storijo, da se izognejo takim situacijam?
Začnimo s samim bistvom bontona – z empatijo oziroma vživljanjem v situacijo drugega udeleženca v prometu. Motoristu je v poletni vročini v zaščitni obleki in čeladi vroče. Tudi razgret asfalt puhti, v stoječi koloni se nabirajo izpušni plini. Sicer pa je tudi obvladovanje težkega motorja v ravnotežju v stoječi ali počasi premikajoči se koloni težko. Motorist zato lahko pelje mimo stoječe kolone. Imejte to v mislih, ko želite odpreti vrata in izstopiti iz vozila ter vedno preverite s pogledom nazaj, ali se ne bliža motorist.
Situacija 4: Približevanje vozilom na cesti
Motorist se na ravni cesti približuje vozilu, ki vozi počasneje. Voznik vozila ga v vzvratnem ogledalu ne opazi. Motorist se odloči za prehitevanje. Ko je že vzporedno z zadnjim delom vozila, ki ga prehiteva, se tudi ta voznik odloči prehiteti vozilo pred sabo. Ker ima motorista v mrtvem kotu, zapelje na nasprotni pas in trči v motorista.
Kaj lahko motorist naredi, da se izogne taki situaciji?
Prehitevanje naj bo dinamično, odločno, da bo motorist čim krajši čas v mrtvem kotu. Šele takrat, ko motorist vzpostavi »kontakt« z voznikom, ki ga želi prehiteti, naj s prehitevanjem tudi začne. Pravočasno naj nakaže s smernimi utripalkami namero prehitevanja in opazuje, ali je voznik to opazil. Tako se izogne bočnemu trčenju, ker ga je voznik opazil, in vozilo pred seboj prehiti.
Kaj lahko vozniki storijo, da se izognejo takim situacijam?
Vozniki so ves čas vožnje dolžni spremljati situacijo pred vozilom, ob vozilu in za vozilom. Ko se odločijo za manever prehitevanja, se morajo prepričati, da to lahko storijo varno. Prav tako morajo predvidevati, da se jim lahko v mrtvem kotu pojavi drugo vozilo oziroma motorist, zato tudi izkušenim voznikom priporočamo pogled čez ramo.