Turneja mobilnosti razkriva, kdo vozi bolje: moški ali ženske
Objavljeno: oktober 2019
Čas branja: 3 minute
Je res, da so ženske bolj previdne voznice od moških? In moški bolj odločni? Drži, da so mladi vozniki na cesti manj previdni od starejših? Ali se starejši vozniki res počasneje odzivajo? Nekaj konkretnih odgovorov na ta vprašanja smo dobili iz analize 281 voznikov in voznic, starih od 16 do 80 let, ki so se udeležili Turneje mobilnosti v 10 krajih po Sloveniji.
Voznice in voznike iz različnih regij smo povabili, da se preizkusijo na simulatorju vožnje DRAJV, vsako vožnjo pa je spremljal tudi izkušenj učitelj vožnje Sandi Štepec. Simulator se je ustavil v 10 mestih: v Celju, Kranju, Novi Gorici, Mariboru, Murski Soboti, Novem Mestu, Ljubljani, Postojni, Krškem in v Kopru.
Vsak voznik je izpolnil vprašalnik o samooceni voznih sposobnosti, saj je Turneja mobilnosti tudi raziskava vozniških navad in sposobnosti Slovencev. Poleg samoocene se ocenjujejo oziroma merijo pravilna drža volana, hitrost vožnje, varnostna razdalja, reakcijski čas, predvidevanje nevarnih situacij, uporaba mobilnega telefona in opazovanje prometa. O podatkih, predstavljenih v nadaljevanju, bomo z vrsto strokovnjakov z različnih področij spregovorili na posebnem dogodku 13. februarja 2020 v Triglav Labu.
Dva od treh voznikov ne bi več pridobila vozniškega izpita
65 % voznikov, ki so opravili preizkus na simulatorju varne vožnje DRAJV, s prikazano vožnjo vozniškega izpita ne bi opravilo. To je eno ključnih spoznanj Turneje mobilnosti, ki temelji na ocenah, ki sta jih vsakemu vozniku dodelila učitelj vožnje in računalnik.
Moški se imajo za boljše voznike, kot v resnici so
Trije od petih moških so se v Turneji mobilnosti ocenili z odlično ali zelo dobro oceno, pri ženskah pa sta se tako visoko ocenili le 2 od petih žensk. Drugačno je bilo mnenje učitelja vožnje, Sandija Štepca, ki je voznike pri preizkusu spremljal. Izpit bi opravila tretjina oziroma dobra tretjina moških (34 %) in žensk (37 %). Odstopanje je bilo sicer zelo majhno, a zanimivo je, da so se ženske ocenile toliko slabše. Analiza voženj je pokazala tudi, da so moški najpogosteje kršili omejitev hitrosti – torej so vozili prehitro.
Mladi vozniki niso najbolj neprevidni
V simulaciji so vozniki načrtno izpostavljeni nevarnim prometnim situacijam. Namen je oceniti, ali je voznik situacijo prepoznal kot nevarno in ustrezno reagiral. Na primer: voznik se je približeval stoječemu šolskemu avtobusu. Če situacijo prepozna kot nevarno, ve, da lahko izpred njega pritečejo otroci, in pravilno se bo odzval, če bo upočasnil. Analiza je pokazala, da je 58 % voznikov gledalo v preteče težave, a niso reagirali v smeri reševanja.
Če primerjamo voznike, ki so nevarno situacijo videli in so se nanjo tudi odzvali, so se najbolje odrezali ravno mlajši vozniki, stari od 25 do 34 let. 14 % voznikov situacije sicer ni zaznalo oziroma prepoznalo, 50 % je zaznalo, ni pa reagiralo, a 35 % voznikov, kar je največ v katerikoli starostni skupini, je situacijo pravilno prepoznalo in tudi pravilno reagiralo.
Več kot pol manj voznikov je nevarno situacijo prepoznali in se nanjo odzvali v starostnih skupinah 35-44 let in 65 let ali več. Slednji so situacijo najpogosteje videli, a nanjo niso reagirali – takih je bilo kar 68 % vseh starostnikov, ki so se preizkusili na simulatorju. V celoti pa so nevarno situacijo najpogosteje spregledali vozniki, stari od 55 do 64 let.
Sandi Štepec je za to ponudil razlago: »Mladi, ki imajo manj izkušenj, prepoznajo nevarno situacijo in resnično pričakujejo, da bo prišlo do zapleta. Starejši vozniki so medtem že pogosto doživeli tako situacijo, a je šla mimo brez težav.« Pomembna lekcija je torej, da je ne glede na izkušnje vedno pametno pričakovati najslabše.
Vozniki niso upoštevali varnostne razdalje!
Vozniki so v simulaciji doživeli še eno poznano situacijo: na regionalni cesti so dohiteli voznika, ki je spreminjal ritem hitrosti vožnje in hkrati zavijal po cestišču. To je dalo slutiti, da voznik govori ali piše po telefonu. Namen situacije je merjenje reakcijskega časa in varnostne razdalje, ki jo voznik drži do takšnega vozila, saj je neustrezna varnostna razdalja po podatkih policije drugi najpogostejši razlog nastanka nesreč. Rezultat? Vozniki so precej časa vozili preblizu in so hkrati reagirali prepočasi, ko je voznik pred njimi nenadoma močno zavrl. Naslednjič, ko boste na cesti, bodite pozorni na svojo varnostno razdaljo!
Andrej Brglez, prometni strokovnjak in direktor inštituta ICK, ki je z Zavarovalnico Triglav in podjetjem Nervtech sodeloval pri razvoju simulatorja, je o preizkusu na simulatorju varne vožnje DRAJV povedal: »Simulator lahko ujame uvid v telo voznika, ki v nobenem obdobju življenja ne laže. Vidimo, kam je gledal, kako hitro je reagiral in na kateri točki je kako reagiral. Simulator je na neki način nezmotljiv detektor vozniškega obnašanja.«
Na simulatorju varne vožnje DRAJV se lahko še naprej brezplačno preizkusite v Triglav Labu, če želite biti med prvimi obveščeni o novih aktivnostih za preizkušanje vozniških spretnosti in znanja, pa se naročite se na naše e-novice.
Vsebina posodobljena januarja 2020.
Aplikacija DRAJV
Z aplikacijo DRAJV lahko spremljate, kako varno res vozite.
- Program: Turneja mobilnosti
- Partnerji projekta: Nervtech, Inštitut za civilizacijo in kulturo
- Trajanje aktivnosti: maj - november 2019
- Odgovorna oseba pri Zavarovalnici Triglav: Sara Vehovec, Triglav LAB
Kaj delamo za varnejše ceste?
