Bonton Situacija

Kako hitro smete po pločniku in skupnih površinah?

Čas branja: 6 minut

Na pločnikih in skupnih površinah v urbanih središčih se srečujejo zelo raznovrstni udeleženci v prometu – pešci, kolesarji, skiroisti, rolarji in rolkarji. Njihovo premikanje je različno, zato mimogrede pride do konflikta. Poleti 2019 pa so mediji večkrat pisali o nesrečah, ki so jih povzročili vozniki električnih skirojev in rolk. A kdo je res kriv za nastale nesreče in kako jih lahko preprečimo? Preberite, kako lahko prispevate, da bo gibanje po skupnih površinah varnejše.

Prepoznate površine, kjer sobivamo?

Območje umirjenega prometa
1. korak
Območje umirjenega prometa

Prostor, kjer imajo pešci prednost pred vozili in drugimi udeleženci v prometu in kjer je s prometnimim znakom nakazano, da je dovoljena tudi igra otrok, zato je najvišja dovoljena hitrost za katerokoli prevozno sredstvo 10 km/h.

Območje za pešce
2. korak
Območje za pešce

Imenovano tudi "pešcona". Namenjeno je sicer pešcem, a dovoljuje uporabo tudi uporabnikom drugih prevoznih sredstev (koles, e-skirojev in skirojev, rolk in rolarjev), tako da ne ogrožajo pešcev.

Območje skupnega prometnega prostora
3. korak
Območje skupnega prometnega prostora

Območje skupnega prometnega prostora souporabljajo vsi udeleženci cestnega prometa v skladu z načeli cestnega prometa. Vozniki morajo voziti tako, da ne ogrožajo pešcev, slednji pa ne smejo namenoma ovirati voznikov. Hitrost je omejena na 20 km/h, izjemoma lahko na 30 km/h.

Kombinacija kolesarske steze in pločnika
4. korak
Kombinacija kolesarske steze in pločnika

Območja, kjer ena prometna površina poteka preko druge in je prehajanje uporabnikov med eno in drugo površino neizogibno. To je primer ob avtobusnih postajališčih, kjer potniki korak po izpustu že prečkajo kolesarsko stezo.

To so območja, ki jih predvidevajo in urejajo predpisi. V resnici pa so območja sobivanja vsa območja v urbanih okoljih, kjer se na majhnih površinah srečujejo pešci in uporabniki različnih prevoznih sredstev z različnimi hitrostmi – v praksi to običajno pomeni površine, primarno namenjene pešcem. S spremembami, ki se dogajajo v urbanih središčih, bodo ta območja vedno večja, zato je bistveno, da se vprašamo, kako na njih lahko dosežemo sožitje.

Po podatkih Slovenske policije je bilo leta 2019 za kolesarje in pešce na kolesarskih stezah in pločnikih precej varno. Na teh območjih je bilo le 3 % vseh nesreč pešcev in kolesarjev v naseljih. So torej pločniki in skupne površine v urbanih okoljih res nevarni?

Dinamika in raznolikost sta narava skupnih površin

Dinamika in raznolikost sta narava skupnih površin

Za uspešno sobivanje in dobro voljo ni dovolj le preprečiti nesreče. Zelo pomembno tudi dobro počutje in občutek varnosti vseh. Skupinice, ki se ustavljajo sredi površine in klepetajo, pešci, zatopljeni v mobilni telefon, »vozičkarji« in malčki na pogajalcih. Vse našteto je del dinamike skupnih površin in zaznamuje življenje v mestih.

Namesto da bi iskali vzroke pri posameznih skupinah udeležencev, Andrej Brglez, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, predlaga, da se vsi zavedamo dveh dejavnikov, ki vplivata na varnost na teh površinah: opazovanje in hitrost.

Vedno se moramo truditi za očesni stik z vsemi, ki so pred nami. Spremljati moramo, kako se ljudje okoli nas premikajo. Še posebej pa je to ključno za tiste, ki se premikajo hitreje, poudarja Andrej Brglez. V praksi to pomeni, da morajo vsi, ki se premikajo hitreje od najranljivejše skupine (pešci), zelo natančno opazovati dogajanje okoli sebe, da lahko pravočasno opazijo morebitno nevarnost. Seveda pa je težko opazovati, če so oči zaposlene z mobilnim telefonom.

Kakšna pravila veljajo za električne skiroje?

Električni skiroji, ki popularnost dosegajo šele v zadnjih letih in so najbolj uporabni v urbanih okoljih, so v zakonodaji dobili svoje mesto šele leta 2021. Uvrščajo se med lahka motorna vozila, kamor sodijo še invalidski vozički in rolke na električni pogon.

 

Z lahkimi motornimi vozili se lahko vozite le po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, se uporabniki e-skirojev lahko vozite ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro.

 

Pomembno je, da veste, da se je e-skirojem prepovedano voziti po pločniku. Ta je namreč namenjen le pešcem. Zagrožena globa za vožnjo po pločniku znaša 40 evrov.

 

Svoje poznavanje drugih pravil za voznike e-skirojev preverite v našem testu CPP

Odgovornost je na strani hitrih

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

Ko se na vozišču z avtomobilom odločimo prehitevati kolono, je jasno, da moramo pred tem dobro pretehtati tveganje takega manevra in v nadaljevanju prevzeti tudi odgovornost za sprejeto odločitev. Bolje kot znamo predvideti, kako bodo ravnali tisti pred nami, ki se premikajo z različnimi hitrostmi, in bolj kot smo pozorni in zbrani, večja je verjetnost, da bomo prehiteli brez ogrožanja sebe ali drugih.

Tudi območja urbanega mobilnostnega sobivanja zaznamuje gibanje udeležencev z različnimi hitrostmi in tako je tudi to prostor nenehnega prehitevanja. Zato bi morali upoštevati enaka pravila prehitevanja – z vodilom jaz pazim na druge, oni pa name. Vsak naslednji korak in prevožen meter s kolesom, skirojem ali električno rolko je lahko vzrok za slabo voljo ali povod za konsenz, poudarja Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo.

Če se premikamo hitreje od pešcev, moramo nase prevzeti odgovornost za morebitne posledice. Posledice trka so namreč tudi na pločnikih in skupnih prometnih prostorih zelo resne. Primer, ki ga opiše Brglez, je vsakdanji: 70-kilogramski kolesar z 20 km/h trči v pešca, ki mu nasproti hodi s hitrostjo 5 km/h – vsaj pešec bo utrpel resne poškodbe.

»Pešec, ki je stopil vstran, ne prekriža poti hitrejšemu. Ni res, da ti nekdo zapre pot, če si prišel hitreje kot on. Če jaz prehitevam vse, potem moram biti zelo previden, ker je prehitevanje pač tvegan manever. Hitrejši mora to odgovornost prevzeti nase.«

Andrej Brglez

Ste se že kdaj znašli v kateri od teh situacij?

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

Kot pešec

1. V območju za pešce hodite naravnost, ko levo opazite pekarno in se spomnite, da morate kupiti kruh. Sunkovito spremenite smer, pri tem pa vas le za las obvozi kolesar, ki prihiti mimo. Bi lahko uganil vašo namero?
Že res, da bi moral kolesar voziti s hitrostjo vaše hoje, a ob nenadni spremembi gibanja se lahko v vas zaleti celo pešec. Tudi kot pešec imejte pregled nad dogajanjem okoli sebe – če želite spremeniti smer, preverite, če so ostali opazili vašo namero.

2. Za seboj vlečete potovalni kovček na kolesih. Prečkate kolesarsko stezo in se ustavite na avtobusni postaji. Ste pozorni, kje je vaš kovček?
Kadarkoli imate s seboj večji tovor, upoštevajte, da z njim zasedete več prostora, in pazite, da ne ostane na kolesarski stezi, ki ste jo prečkali. Kolesar, ki se bliža, bo pričakoval, da boste pot nadaljevali in torbo umaknili. Zaradi izogibanja v zadnjem trenutku lahko pade ali trči v drugega pešca.

Kot kolesar

1. Na skupnem območju naletite na odsek, kjer je zelo veliko pešcev. Zasedli so vso širino področja, pa tudi ko jim pozvonite, vas ne opazijo. Poskusite se ob strani prebiti mimo skupne, a pri tem podrgnete ob steno stavbe in skoraj padete. Kako lahko varno rešite situacijo?
Ko je na kolesu nemogoče varno prečkati pot, z vožnjo s hitrostjo pešca pa imate težave, je najbolj smiselno, da sestopite s kolesa in do sprostitve poti kolo potiskate ob sebi.

2. Bližate se avtobusnemu postajališču – kolesarska steza vodi med cesto in postajo. Nenadoma iz avtobusa na kolesarsko stezo skoči pešec. K sreči sta pločnik in steza v isti višini, da se lahko umaknete na pločnik, in tam trenutno tudi ni pešcev, sicer bi se končalo slabo. Se razjezite na pešca?
Res je, da bi moral pešec preveriti, preden stopi iz avtobusa, še posebej, ker prihajate z desne. A tudi kolesar mora dobro opazovati dogajanje okoli sebe in takšne situacije pričakovati, ko se na postajališču ustavlja avtobus. Enako velja za avto, ki morebiti ustavi na postajališču – velika verjetnost je, da bo kdo izstopil.

 

Ste tudi vi med kolesarjenjem kdaj v dvomih, kaj je prav in kaj ne? Za začetek preverite svoje kolesarsko znanje s testom CPP, nato pa spoznajte sedem najpogosteje spregledanih predpisov za kolesarje.

Kot rolkar, rolar ali skiroist (brez motorja)

1. Na rolerjih švigate po območju za pešce med pešci. Imate dovolj pregleda nad dogajanjem okoli sebe?
Rolerji, rolke, skiroji, vse to so prevozna sredstva, ki so hitra in okretna. Na območjih sobivanja bi morali uporabljati hitrost pešcev, pri višjih hitrostih pa naj vas usmerja pravilo, da ste lahko le toliko hitri, kolikor ste lahko še vedno pozorni na svojo okolico in se pravočasno odzovete na morebitne spremembe.

»Čeprav sem v skateparku vajen hitre vožnje na rolki, na javnih površinah, kjer so tudi drugi ljudje, vedno pazim na hitrost. Če se na primer približujem skupini ljudi, se raje ustavim, poberem rolko in grem mimo njih peš. Enako pomembno je, da na rolki upoštevaš, da med vožnjo po klancu hitro dobiš veliko hitrost in da potrebuješ več časa, da se ustaviš.

Timotej Lampe Ignjić, profesionalni skateboardar

Na primer ko se odpravim proti Prešernovemu trgu v Ljubljani, kjer je klanec in vedno pričakujem dosti ljudi, se nikoli ne peljem. Raje poberem rolko in se preprosto sprehodim.«

Timotej Lampe Ignjić, profesionalni skateboardar

»Kar je morda zame hitro, je za nekoga, ki je starejši, lahko absolutno prehitro. Zaradi starosti dojema in tudi reagira drugače. Za mlajšega od mene, z boljšimi senzornimi sposobnostmi, pa celo počasi. Kljub temu si mlajši ne more privoščiti večje hitrosti, ker je sobivanje situacija med dvema (ali več udeleženci).

Na eni strani mlajši ima lahko na drugi strani nekoga, ki je starejši in njegova reakcija morda ne bo niti približno takšna, kot bi si jo predstavljal mlajši in okretnejši. Prav tako je treba upoštevati tudi gibalno ovirane in slepe, slabovidne, gluhe, ki bodo tudi reagirali drugače, kot bi pričakovali.«

David Razboršek, Zavod Vozim

Z otroki in psi

1. Z otrokom hodite po pločniku, ko se otrok nenadoma zapodi v desno, kjer je zagledal mačka. Pri tem spotakne starejšo gospo, ki hodi v nasprotno smer. Kako lahko preprečite trk?
Če ste z otrokom udeleženi v prometu, ga držite za roko, dokler ne zna sam upoštevati usmeritev, ki veljajo za pešce v prometu. Za njegovo ravnanje ste v vsakem primeru odgovorni starši.

2. S psom se odpravite na sprehod po mestu, seveda ga imate na povodcu. Ker je manjše rasti, ga ostali udeleženci v prometu ne opazijo hitro, je pa tudi precej živahen. Kako preprečite trk s kolesarjem?
Povodec je za psa nujen, a pomembno je tudi, da je kratek. Psa vodite ob sebi, saj na dolgi vrvi obstaja nevarnost, da steče pod kolesa kolesarja ali pa z vrvjo spotakne drugega pešca.

3. S prijateljico ali prijateljem se odpravita na sprehod z vozički. Otroka zaspita, zato se odločita za umirjen tempo. Na kaj morata paziti?
Utrujenih staršev ni težko razumeti, da se na sprehod odpravijo s počasnim tempom. A vseeno se morate zavedati, da dva vozička vzporedno marsikje zasedeta celotno širino pločnika in tako ovirate ostale sprehajalce in udeležence v prometu. Zato vedno pazite, da je ob vas dovolj prostora, da vas lahko prehiti vsaj pešec, in se na ožjih površinah odločite, da ne hodite vštric.

»Pojavi sobivanja, o katerih govorimo, niso novost. Podobno nasprotovanje je sprožil prihod avtomobila in pred njim kočije. Vedno ko se zgodi sprememba ustaljenega življenjskega utripa, pride do motenj. Sedaj smo pred dvema možnostma: prva je urejanje situacije z zakoni in predpisi, ki vodi v vedno večji nadzor, druga pa je, da se kot družba naučimo paziti eden na drugega. Namesto da se ogrožamo. lahko v tem novem vozlišču oz. prostorih novega srečevanja pri različnih hitrostih ustvarimo nekaj, kar družba potrebuje: varnost. Če se lahko zanesem, da družba pazi name, je to nekaj najlepđega. «

Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in direktor inštituta za civilizacijo in kulturo

Kaj delamo za varnejše ceste?

Prostoferke – odlične voznice, srčne prostovoljke

Spoznajte srčne prostovoljne voznice, ki so v prevozih starejših našle veselje, smisel, družbo in način za ohranjanje vozniške kondicije.

Z DRAJV podatki do varnejših poti

Spoznajte DRAJV zemljevid, ki ponuja povsem nov vpogled v način vožnje slovenskih voznikov in v najpogostejše izzive v prometu.

Bi kupili e-skiro svojemu otroku?

E-skiro ni igrača, zato je prav, da starši opravijo tehten premislek pred nakupom e-skiroja za svojega otroka. Preverite osnovne nasvete za lažjo odločitev.

E-skiro: 6 pasti in 6 rešitev za varno vožnjo

6 stvari, ki jih morate vedeti, da bo vaša vožnja z e-skirojem varna. Svoje veščine in spretnosti pa lahko preizkusite tudi na simulatorju e-skiroja.

Osvežitvena vožnja za motoriste

Kaj je še boljši način od treninga na poligonu, da povadite svoje motoristične spretnosti? Osvežitvene vožnje za motoriste z inštruktorjem.