Če smo se v prejšnjem članku ukvarjali z dnevnimi in zasenčenimi lučmi, je tokrat čas, da se posvetimo lučem z dolgim snopom svetlobe ali, kot jim pogosteje pravimo, dolgim lučem.
Ta članek je del serije člankov o avtomobilskih lučeh, kjer so predstavljeni rezultati ankete, z razlago cestnoprometnih pravil glede uporabe luči pa lahko zapolnite vrzeli v znanju.
Priporočamo branje celotne serije:
Ponoči je vidljivost slaba, zato imamo med vožnjo praviloma prižgane dolge luči. Dolg snop svetlobe namreč omogoča precej boljšo vidljivost. Vendar pa obstajajo tudi izjeme, ko dolgih luči ne smemo imeti vklopljenih. Kadar je cesta osvetljena s cestno razsvetljavo in v predoru, je vidljivost kljub temi ustrezna in tam ne smemo uporabljati dolgih luči. Dolge luči moramo pravočasno zasenčiti tudi, če prihaja nasproti drugo vozilo, skupina pešcev, tirno vozilo ali če je pred nami vozilo in bi ga dolgi snop svetlobe lahko motil. Pozor, to še ni vse. Ko zasenčimo dolgi snop, moramo hkrati prilagoditi še hitrost svojega vozila, saj je osvetljeni del ceste nenadoma precej manjši.
Razliko med zasenčenimi ali kratkimi lučmi in dolgimi lučmi najbolje prikaže slika.
| ZASENČENE ali KRATKE LUČI | DOLGE LUČI |
|---|---|
| Nesimetričen, neenakomeren snop svetlobe. | Enakomeren snop svetlobe. |
| Svetlobni snop sveti od 50 do 100 metrov daleč. | Svetlobni snop sveti približno 300 metrov daleč. |
| Obvezna uporaba podnevi in ponoči v predoru, ob mestni razsvetljavi, ko se približuje nasproti vozeče vozilo ali skupina ljudi. | Uporaba ponoči (razen v predoru, ob mestni razsvetljavi, ko se približuje nasproti vozeče vozilo ali skupina ljudi). |
Kako reagiramo, ko nas dolge luči zaslepijo?
Dolge luči so koristne za voznika, za ostale udeležence pa so običajno precej moteče. Uporaba dolgega svetlobnega snopa je zato natančno opredeljena in omejena. Ste že doživeli, da je imel voznik za vami ali pa tisti, ki vam je pripeljal nasproti, vklopljene dolge luči? Taka uporaba dolgih luči je prepovedana, a se kljub temu dogaja. Vprašanje je, kaj boste storili vi.
V spletni anketi nas je zanimalo, kaj storijo vozniki, ko nekdo za njimi sveti z vklopljenimi dolgimi lučmi. Ponudili smo jim štiri odgovore.
Večina anketirancev (95,9 %) je izbrala pravilen odgovor.
Ko nas vozilo, ki vozi za nami, slepi, zasenčimo vzvratno ogledalo in se izognemo gledanju v svetlobni snop. To je najlažje in hkrati najmanjše dejanje, s katerim lahko preprečimo motečo svetlobo.
Kar nekaj anketirancev (15,7 %) je odgovorilo, da bi se ob prvi priložnosti umaknilo, da moteče vozilo odpelje naprej. Tudi tako ravnanje je z vidika lastne varnosti ustrezno.
Večjo težavo predstavlja situacija, ko nam voznik v vklopljenimi dolgimi lučmi pripelje nasproti. Tudi odgovori so bili pri tem vprašanju bolj raznoliki.
Večji del anketirancev (63,3 %) je na vprašanje odgovoril pravilno.
Ko nas slepi nasproti vozeče vozilo, je edina pravilna reakcija ta, da pogled osredotočimo na desni rob vozišča. Tako nas bo dolgi snop še najmanj motil in bomo lahko varno peljali mimo moteče svetlobe.
Vseeno pa so odgovori spletne ankete pokazali, da na nadležno in tudi nevarno situacijo vozniki dokaj pogosto reagirajo napačno. Kar 36,7 % anketirancev bi se razburilo in nasproti vozečega voznika opozorilo s svetlobno hupo, torej s tako imenovanim »blendanjem«. S tem povzročijo še dodatno nevarnost.
Kaj je krivo za tako burno reakcijo? Kdo se bolj razburi in zakaj? Vprašanja o tem so nedvomno zanimiva, a žal nam anketa ne omogoča vpogleda v vse vidike in poglobljeno raziskavo. Smo pa vseeno lahko primerjali odgovore glede na starost voznikov in glede na spol.
Če med različnimi starostmi nismo našli statistično značilnih razlik, pa smo te našli med spoloma. Izkazalo se je, da moški reagirajo drugače kot ženske. Razlike sicer niso zelo velike, vendar obstajajo. Moški se pogosteje razburijo kot ženske. To verjetno lahko pripišemo kulturnim značilnostim, torej vzgoji, družbi.
Svetlobno opozarjanje – da ali ne?
Četudi ima vsak avtomobil možnost hitrega vklopa dolgih luči in s tem tudi svetlobnega opozarjanja, moramo vedeti, da je priložnosti za tako uporabo luči malo. Svetlobno opozarjanje ali »blendanje«, kot temu rečemo pogovorno, je upravičeno le, ko je kak udeleženec v prometu ogrožen.
Zakon o pravilih cestnega prometa v 70. členu pravi: »Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri prehitevanju v naselju sme opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov mora voznik paziti, da ne zaslepi drugega voznika.« Uporaba za kakršnekoli druge namene velja za prekršek.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Dolge luči uporabljamo ponoči, izklopiti pa jih moramo:
- v predoru,
- ob mestni razsvetljavi,
- ko se približuje nasproti vozeče vozilo ali skupina ljudi,
- ko dohitimo vozilo na istem voznem pasu in
- ko nas vozilo prehiteva.
Kaj delamo za varnejše ceste?
