V letu 2018 se je na slovenskih cestah zgodilo 18.248 prometnih nesreč. To je v povprečju 50 nesreč vsak dan oziroma 2 prometni nesreči vsako uro, kar seveda vključuje vse – od manjših do hudih prometnih nesreč.
Že sama količina prometnih nesreč pomeni, da mora vsak udeleženec v prometu vedeti, kako naj ravna v primeru prometne nesreče – kot udeleženec ali mimoidoči.
Kdaj morate poklicati policijo?
Prometne nesreče so v zakonu o pravilih cestnega prometa opredeljene v 109. členu, kjer so glede na posledice na vozilih, objektih ali udeležencih razdeljene v štiri kategorije.
Prometna nesreča I. kategorije
Prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda.
Zakon opredeljuje to vrsto nesreč kot tiste, kjer nastane le manjša poškodba na udeleženih vozilih v obliki odrgnin, zdrsnin, vdrtin ipd., niso pa huje poškodovani podvozje ali naprave za upravljanje ali zaviranje, ali pa je nastala samo škoda na objektih, stvareh ali okolju.
Prometna nesreča II. kategorije
Prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana.
Prometna nesreča III. kategorije
Prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana.
Prometna nesreča IV. kategorije
Prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.
Hkrati zakon o cestnem prometu določa tudi, da mora policist priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije, ne pa tudi na kraj prometne nesreče I. kategorije. To sicer ne pomeni, da policista na kraj nesreče I. kategorije nikoli ne bo. Policist lahko pride na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotovi dejstva ter zbere dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreče v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče. Prav tako mora policist priti na kraj nesreče tudi, če ga o prometni nesreči obvesti oseba, ki ni udeleženec prometne nesreče. Takrat mora ugotoviti, ali voznik in vozilo izpolnjujeta pogoje za udeležbo v cestnem prometu. Če pri tem ugotovi kršitve, mora ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku.
V primeru prometne nesreče, kjer je kdorkoli od udeležencev lahko ali huje poškodovan, je obveščanje policije obvezno, vendar to naredimo s klicem na številko 112.
Gre za številko Centra za obveščanje, na njej pa obvestite reševalce, gasilce in policijo hkrati oziroma se bodo na podlagi vaših informacij operaterji odločili, koga morajo poslati na kraj nesreče.
Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo odstraniti šele po končanem ogledu. Pri taki prometni nesreči ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena preiskava, razen kadar to zahteva reševanje udeležencev prometne nesreče.
Klic policije v praksi
Če ste torej udeleženi v manjši prometni nesreči, kjer je škoda le materialna, se poskušajte o nastali situaciji in krivdi dogovoriti s soudeleženci ter izpolniti evropsko poročilo.
Policijo pokličite, če s soudeleženci ne morete izpolniti evropskega poročila ali če tako zahteva vaša zavarovalna polica avtomobilskega kaska. Enako morate policijo poklicati, če je v prometni nesreči udeležen kolesar ali pešec, kar pomeni, da so poškodovane tudi osebe.
Če ste očividec, torej v prometni nesreči niste bili udeleženi, je najbolj pomembno, da klic na 113 v primeru prometne nesreče I. kategorije opravite na pobudo udeležencev v prometni nesreči, ne samoiniciativno. »Preverite, če potrebujejo pomoč in želijo, da jo pokličete,« svetuje Manuel Pungertnik, vodja šole vožnje AMZS ter učitelj varne vožnje.
Poskrbite, da manjša prometna nesreča ne bi postala vzrok večje
Pri prometni nesreči I. kategorije udeleženci niso poškodovani, prav tako je vozilo vozno, zato so udeleženci po zakonu dolžni umakniti svoja vozila s ceste. To namreč določa drugi odstavek 110. člena zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnem ravnanju ob prometnih nesrečah. Izrecno pravi, da mora udeleženec “pri prometni nesreči I. kategorije vozilo čim prej odstraniti z vozišča”. Če udeleženci tega ne storijo, so lahko kaznovani z globo 160 evrov.
Žal pa se ob tovrstnih nesrečah dogaja ravno nasprotno. Že ob najmanjših trkih udeleženci hitijo iz avtomobilov, fotografirajo, kličejo družino, prijatelje in policijo in kar na mestu nesreče ocenjujejo škodo.
Šok, strah in jeza so seveda prisotni tudi v takih nesrečah, zato je pomembno, da najprej ugotovite, če je v nesreči kdo poškodovan. Če ni in so vozila vozna, jih čim prej odstranite z voznega pasu nekam, kjer lahko s soudeleženci v miru uredite vse potrebno, tudi fotografirate nastalo škodo.
Vaše početje v primeru, da se po nepotrebnem zadržujete na voznem pasu, je namreč izjemno nevarno za vas in ostale udeležence v prometu. Ovira, ki ste jo ustvarili na voznem pasu, lahko povzroči zastoje (in s tem ekonomsko škodo) ali pa, še posebej na avtocestah in hitrih cestah, nalete oziroma druge nesreče, ki so posledica zastojev.
Ob poškodovani pločevini se umaknite z voznega pasu!
V primeru prometne nesreče I. kategorije, kjer so vozila še vedno vozna, se čim prej umaknite z vozišča in poskrbite, da bo promet nemoteno tekel dalje.
Tudi če ste policijo poklicali, jo skupaj z drugimi udeleženci počakajte na varnem mestu, kjer ne ogrožate niti sebe niti drugih udeležencev v prometu. Ugotavljanje krivde za nesrečo, izpolnjevanje evropskega poročila o nesreči in izmenjava podatkov naj torej poteka na varnem mestu ob cesti.
Kako ukrepati ob prometni nesreči z materialno škodo?
Kako ukrepati ob prometni nesreči s poškodovanci?
Gre za prometne nesreče II., III. in IV. kategorije. V tovrstnih prometnih nesrečah so poleg materialne škode vedno tudi poškodovani, zato ukrepajte odgovorno, če ste udeleženec prometne nesreče ali naključna priča. Kadar je več udeležencev sposobnih izvajati spodnje korake, si naloge seveda razporedite.
Opozorilo! Če ste bili v nesreči udeleženi, morate počakati na kraju nesreče in do konca ogleda kraja nesreče ne smete uživati alkoholnih pijač. Izjemoma smete kraj nesreče zapustiti zaradi pomoči poškodovanim v nezgodi in zaradi obveščanja policije, a se morate nato takoj vrniti na kraj nesreče.
Izognite se kazni z upoštevanjem naslednjih pravil
Zmedenost, šok, napetost ali celo okamnelost ter strah pred posledicami prometne nesreče zaradi hitrosti ali alkohola so največkrat krivi, da se udeleženec oz. povzročitelj prometne nesreče nespametno odloči za pobeg s kraja nesreče in zapusti poškodovane. Statistika kaže, da se večina pobeglih povzročiteljev po dejanju sama javi policiji. Tudi zato je bolje, da v primeru nesreče naredite to, kar je prav, in nudite pomoč udeležencem oziroma se s soudeleženci dogovorite o krivdi. Tako se boste lahko izognili kazni.
- Z globo v višini 160 evrov je za prekršek kaznovan neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ne umakne avtomobila s cestišča v primeru prometne nesreče I. kategorije.
- Z globo v višini 200 evrov je za prekršek kaznovan zdravnik, ki ne nudi pomoči poškodovanim.
- Z globo v višini 300 evrov je za prekršek kaznovan neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ne obvesti policije oziroma centra za obveščanje.
- Z globo v višini 500 evrov je za prekršek kaznovan neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ne pomaga poškodovanim.
- Z globo v višini 1.200 evrov je za prekršek kaznovan neposredni udeleženec prometne nesreče, ki pobegne z mesta nesreče. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
Nikoli ne pobegnite z mesta nesreče!
Za pobeg s kraja nesreče je zagrožena globa 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, sledi pa tudi kazenska ovadba.
7 prepovedi, ki jih po prometni nesreči ne smete prekršiti
Prometna nesreča je pretresljiv dogodek, ki si ga nihče ne želi doživeti, ne glede na to, kako majhna je. A če se vseeno zgodi, ohranite mirne živce, vaše ukrepanje pa naj bo razumno in razsodno.
1. Ne pobegnite s kraja nesreče!
Voznik motornega vozila, ki pobegne s kraja prometne nesreče, je kaznovan glede na resnost povzročene nesreče. Pri prometni nesreči I. kategorije je to kazen v višini 500 €, pri prometni nesreči II. kategorije pa denarna kazen 1.200 € in 18 kazenskih točk. Pri prometnih nesrečah III. ali celo IV. kategorije gre dodatno za kaznivo dejanje opustitve nudenja prve pomoči, ki mu sledi kazenska ovadba.
2. Ne pozabite na varnostne utripalke!
Ne glede na to, da ste ustavili zaradi prometne nesreče, gre še vedno za stoječe vozilo na cesti – zato ga morate ustrezno označiti. Potem ko ste ustavili, torej vklopite utripalke, oblecite odsevni telovnik in označite kraj stoječega vozila z varnostnim trikotnikom.
3. Ne izstopajte iz vozila, če ste poškodovani!
Ob hudi prometni nesreči ne izstopajte sami iz vozila, če veste, da ste poškodovani – enako velja tudi, če niste oziroma ne veste, da bi bili poškodovani. Možno je namreč, da ste, pa se tega niti ne zavedate. Prav tako kot očividec ne poskušajte ponesrečencev odstranjevati iz vozil, razen kadar vozilo gori ali mu grozi druga nevarnost. V tem primeru je življenje poškodovanca pomembnejše kot morebitna dodatna poškodba, ki mu jo tekom reševanja lahko povzročite.
4. Ne zadržujte se po nepotrebnem na cestišču!
Avto, ki je vozen, odstranite s cestišča takoj, ko ugotovite, da v prometni nesreči ni poškodovancev (sicer vozila ne premikajte!). Tudi sami, če samo čakate prihod reševalcev ali policije, se umaknite za varnostno ograjo oziroma na varno razdaljo od cestišča in tako poskrbite za lastno varnost.
5. Po nesreči ne uživajte alkohola
Do konca ogleda prizorišča nesreče ne uživajte alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za udeležbo v prometu.
6. Ne bodite tisti ‘firbec’!
Če peljete ali hodite mimo kraja nesreče, ne zijajte, ne fotografirajte, ne snemajte. Bodite pozorni na vozila pred seboj in za sabo in na morebitne udeležence v nesreči, ki bi se znašli na cestišču. Razen tega je vaša edina naloga, da mimo nesreče odpeljete hitro in varno.
Fotografiranje ali snemanje, vedenje, ki je postalo značilno za čas, ko imamo vsi v žepih snemalne naprave, je ne le nevarno, pač pa tudi skrajno neokusno početje. Spoštujte stisko in zasebnost udeležencev v prometnih nesrečah in ga opustite!
7. Ne odklonite pomoči!
Ne oklevajte in ne zanašajte se na miselnost, da bodo pomagali drugi. Imate opravljen tečaj prve pomoči, zato bodite odgovorni in pomagajte po svojih najboljših močeh. V prometnih nesrečah vsaka minuta šteje, že jutri pa ste poškodovani lahko vi. Zdravnik, ki se znajde na kraju nesreče, je dolžan pomagati in je lahko kaznovan, če tega ne stori.
Trk z divjadjo
V Sloveniji trki z divjadjo niso redkost, zato je dobro vedeti, kako ukrepati v primeru takšne nesreče. Tudi tu lahko ločimo dve vrsti nesreče. Če je divjad po trku obležala na vozišču, morate kraj nesreče zavarovati in poklicati na številko 112, kjer bodo urediti odvoz trupla in prijavo povoženja. Če pa se je divjad po trku umaknila s cestišča, se umaknite tudi vi, nato pa prav tako opravite prijavo, saj bodo pristojni preverili poškodbo in ustrezno ravnali.
O tem, kako preprečiti trk z divjadjo, lahko preberete v prispevku Kako se izogniti trku z divjadjo na portalu Vse bo v redu.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Čeprav gotovo upate, da nikoli ne bo potrebno, naj vam vseeno ostane v spominu, da v primeru nesreče, kjer ni nobena oseba poškodovana in je nastala le manjša materialna škoda, vozila hitro odstranite s ceste ter s tem preprečite nastanek zastojev in morebitnih novih nesreč.
Kaj delamo za varnejše ceste?
