Od leta 1989 so že del slovenskih cest, pa vseeno marsikateremu vozniku še vedno povzročajo težave: rondoji. Imenovani tudi krožišča ali krožna križišča. V Sloveniji so pogosti, saj jih najdemo tako v velikih mestih kot tudi v manjših krajih. Prometni strokovnjaki pa pravijo, da imajo številne prednosti, predvsem višjo raven prometne varnosti in manjše posledice prometnih nesreč, boljšo pretočnost in umirjanje prometa.
A dejstvo je, da marsikateri voznik v rondoju ni suveren. Ne le tisti, ki imajo izpit več kot 30 let, se pravi se v šoli vožnje z njimi sploh niso srečali, tudi tisti, ki so izpit opravljali kasneje, prav tako pa hitro zmedejo tudi mlade voznike. Da bi voznikom pomagali, smo zbrali najpogostejša vprašanja voznikov in odgovore nanje.
Kaj je rondo?
V osnovi je rondo krožno križišče, v katerega se steka tri ali več krakov cest. Prednostna cesta v njem poteka v zaključenem krogu s smerjo gibanja, ki je nasprotna smeri gibanja urinih kazalcev. Ima tudi sredinski otok, ki je lahko povozen ali ne. Na vseh uvozih v rondo stoji prometni znak križišče s prednostno cesto, kar pomeni, da imajo prednost vozila, ki že vozijo v rondoju. Če oznak ne bi bilo, bi veljalo desno pravilo.
Obvladajte vožnjo skozi rondo z enim ali več prometnimi pasovi!
Enopasovni rondo je tisti z enopasovnim krožnim voziščem ter enim voznim pasom na uvozih in izvozih.
Večpasovni rondo je tisti z deloma ali celotnim krožnim voziščem, oblikovanim kot večpasovno vozišče ter enim ali več prometnimi pasovi na uvozih ali izvozih.
V nobeni vrsti rondojev ni dovoljeno ustavljati, je pa dovoljeno narediti poln krog, torej zapustiti rondo na izvozu, kjer ste vanj vstopili. Izjeme, kjer tega praviloma ni mogoče storiti, so turbo rondoji oziroma kanalizirana krožna križišča.
Bližina križišča z urejenim krožnim prometom. Znak se postavlja samo zunaj naselij.
Križišče oziroma cestni priključek, kjer ima prednost vozilo, ki vozi po prednostni cesti oziroma glavni prometni smeri. Znak mora biti postavljen neposredno pred vključevanjem na prednostno cesto.
Smer, v kateri morajo voziti vozila. Znak se postavlja na sredinskem otoku krožnega križišča. Na enopasovnih in mini krožnih križiščih s povoznim sredinskim otokom se znak ne postavlja.
Vozišče ali njegov del, kjer morajo vozila voziti po desni pri vožnji mimo otokov za pešce, otokov za usmerjanje prometa in drugih objektov na vozišču.
Križišče, na katerem je obvezen krožni promet in veljajo pravila vožnje v krožnem križišču.
1. Ali moram vstop v enopasovni rondo nakazati z desnimi smernimi utripalkami?
Pri vključevanju v rondo ne uporabljamo desnih smernih utripalk. Vklopite jih lahko le takrat, ko boste rondo zapustili takoj na prvem izvozu in je ta v neposredni bližini uvoza. Pravočasna naznanitev želenega izvoza iz križnega križišča lahko precej prispeva k boljši pretočnosti krožnega križišča.
2. Ali lahko rondo zapustim brez uporabe desnih utripalk?
Ne, pri zapuščanju rondoja morate vedno pravočasno vklopiti desne utripalke, najbolje, da to storite takoj potem, ko peljete mimo zadnjega uvoza pred vašim izvozom. Če boste to storili prej, boste voznika, ki se želi vključiti v rondo, zavedli. Mislil bo, da boste rondo zapustili pred njegovim uvozom in da je zato zanj vključevanje varno.
Če pa boste utripalke vključili prepozno (tik pred izvozom), lahko povzročite nalet vozila od zadaj, hkrati pa se vozniki na uvozu ne bodo vključevali, saj bodo pričakovali, da boste vožnjo nadaljevali.
Ste vedeli, da so rondoji varnejši od klasičnih križišč?
Kljub temu da nekatere voznike begajo in spravljajo v slabo voljo, so rondoji, torej krožišča, varnejši kot križišča. Po podatkih AVP se je ponekod po preureditvi klasičnih križišč v rondoje število prometnih nesreč zmanjšalo za 50 %, število poškodovanih pa celo za 75 %. V rondojih je hitrost vožnje praviloma nižja, kar pomeni, da so posledice kakršne koli nesreče milejše, poleg tega pa ni možnosti za huda čelna trčenja, prav tako so redka pravokotna bočna trčenja.
3. Ali lahko ustavim na prehodu za pešce, če se v rondo ne morem vključiti?
Čez uvozni ali izvozni krak rondoja lahko potekajo prehodi tudi za pešce in kolesarje. Če jim s prometnim znakom ni odvzeta, imajo ti prednost! To pomeni, da jim morate kot voznik odstopiti prednost, ko rondo zapuščate ali se vanj vključujete. Na prehodu se nikoli ne smete ustaviti. Ustavite lahko v niši tik za/pred rondojem in pred/za prehodom. Če niše ni, se morate ustaviti pred prehodom. Delno na prehodu se lahko ustavite, kadar je na tem mestu točka vidljivosti, na prehodu pa ni pešca.
4. Ali se v rondo lahko vključim na zunanji pas, če se vključujem z levega pasu na uvozu?
Ne. Kadar ima rondo dva uvozna pasova, se vozila vključujejo tako, kot so se pripeljala: z levega uvoznega pasu nujno na notranji vozni pas, z desnega uvoznega pasu pa na zunanji vozni pas. V praksi to pomeni, da lahko vozilo na levem uvoznem pasu zapelje v rondo šele, ko sta prosta oba pasova. Notranji zato, ker se nanj vključuje, zunanji pa zato, ker ga mora prečkati.
5. Ali rondo lahko zapustim iz prometnega pasu, ki ni zunanji?
Ne, razen če bi to posebej dopuščala prometna signalizacija. Kadar ima rondo dva ali več voznih pasov in vozite po notranjem pasu, rondoja ne morete zapustiti neposredno s tega pasu. Pravočasno se morate razvrstiti na zunanji pas, nato pa rondo lahko zapustite. Zunanji pas namreč ni namenjen izključno zapuščanju, zato se nanj lahko razvrstite šele, ko je prost.
Če se znajdete v taki situaciji, odpeljite še en krog in se medtem varno in pravočasno razvrstite na zunanji prometni pas.
Kadar prometna signalizacija dovoljuje, lahko rondo zapustite tudi iz notranjega pasu.
Upoštevajte, da vzvratna ogledala ne pokažejo celotne slike
Pri menjavi voznih pasov v rondoju je potrebna posebna previdnost, saj imate zaradi bočne oddaljenosti večje mrtve kote – še posebej, če je rondo majhen. Vzvratna ogledala v rondoju namreč ne pokažejo celotne slike, zato vozila na desni ali levi hitro spregledate. Na desni bodo v ogledalu vidna kasneje, na levi pa bodo iz ogledal izginila prej kot običajno.
6. Ali moram vozniku na notranjem pasu tik pred izvozom omogočiti razvrstitev na zunanji pas?
Voznik na notranjem pasu mora sam poskrbeti, da se na zunanji pas razvrsti pravočasno in varno. Razvrstitev mu lahko omogočite s primerno varnostno razdaljo in primerno hitrostjo, nikakor pa pred izvozom v rondoju ne smete ustavljati, da bi izvoz omogočili vozilu na notranjem pasu, saj s takim ravnanjem tvegate nalet.
7. Ali v rondoju lahko vozim po zunanjem pasu?
Zakonsko vožnja v rondoju po zunanjem pasu ni prepovedana, zato se k tej rešitvi pogosto zatečejo vozniki, ki so negotovi in manj vešči rondojev. S tem pa je zmanjšana pretočnost krožišča, saj ovirate voznike, ki bi se z notranjega pasu morali razvrstiti na zunanjega, da bi rondo lahko zapustili.
Obvladajte »turbo rondo«!
Rondoji oziroma krožna križišča s fizično ločenimi voznimi pasovi so redkejša, pa vseeno jih je tudi na slovenskih cestah vedno več. Gre za nekoliko nadgrajen in izboljšan tip rondoja, kjer posledično veljajo nekoliko drugačna pravila vožnje, zato voznike pogosto zmedejo ali celo razjezijo. Vseeno so na močno obremenjenih lokacijah dobrodošli, saj zagotavljajo še večjo prometno varnost in predvsem pretočnost in s tem rešujejo močno obremenjene odseke.
Od prej opisanih dvopasovnih rondojev se razlikujejo po tem, da:
- imajo dva pasova ali več voznih pasov, ki so fizično ločeni,
- menjava prometnih pasov ni dovoljena, je nujno, da se na ustrezen vozni pas razvrstite že na uvozu z ustrezno izbiro uvoznega pasu, imajo drugačno prometno signalizacijo, kar pomeni prometne znake in označbe na vozišču – te so bistvene, zato jih nikar ne spreglejte.
1. Lahko v turbo rondoju menjam vozni pas?
Ne. Pri rondoju z ločenimi voznimi pasovi je še toliko bolj pomembno, da se že pred rondojem razvrstite na ustrezen vozi pas in tako tudi v turbo rondo zapeljete na pravi vozni pas. Turbo rondo načeloma ne omogoča obračanja, torej boste vožnjo morali nadaljevati v smeri, ki jo določa prometna signalizacija.
2. So dvignjeni robniki v krožiščih tako nizki zato, da lahko voznik, ki se zmoti, zapelje čeznje?
Ne. Robniki so ovire, ki fizično preprečujejo menjavanje prometnih pasov.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Ključnega pomena je pravilno razvrščanje na ustrezne vozne pasove že pred rondojem in upoštevanje prometne signalizacije, ko enkrat zapeljete v rondo. V klasičnem rondoju mirno lahko odpeljete cel krog, če ste se ušteli. V turbo rondojih pa morate v tem primeru rondo zapustiti, nato pa na primernem mestu obrnite in se vrnite.
Kaj delamo za varnejše ceste?
