Vozim se logo Vozim se logo Triglav logo Triglav logo Triglav logo
Moje ceste Članek

Vaša simulirana vožnja pove, kako (ne)varni ste na cesti

Čas branja: 10 minut

Kaj nam lahko vožnja na simulatorju pove o vozniških navadah in stilu vožnje? Ali lahko iz podatkov, ki jih je zabeležil simulator, ugotovimo, kateri vozniki so bolj varni in katere okoliščine v največji meri vplivajo na varnost? Med letoma 2017 in 2020 je potekala študija Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je raziskovala prav to. Preberite, do katerih zanimivih podatkov in zaključkov so prišli vodja študije prof. dr. Jaka Sodnik in njegovi sodelavci.

Štiriletna raziskava je prek voženj na simulatorju poskušala določiti oceno tveganja na podlagi simulirane vožnje. Ta je predvidevala tri scenarije vožnje – po avtocesti, po podeželskih cestah in po mestnih ulicah. Sodelovalo je skupno 43 udeležencev na simulatorju ter dodatnih 327 udeležencev prek spletnega psihološkega vprašalnika. “Zanimalo nas je predvsem, če se da na podlagi opazovanja voznika v simulatorju vožnje določiti, kako varen je voznik. Razvili smo poseben ocenjevalni sistem, ki izračuna različne kategorije (varnost, agresivnost, pozornost itd.) in za vsako kategorijo za posameznika poda oceno. Izkazalo se je, da simulator lahko prikaže razlike med vozniki. Predvsem se lepo vidijo razlike med mladimi neizkušenimi vozniki in npr. vozniki profesionalci,” pravi Jaka Sodnik, ki je vodil ekipo raziskovalcev.

Nekaj zanimivih ugotovitev:

• Študija, ki je prek vožnje na simulatorju določila stopnjo tveganja in vozniški slog, kaže na večjo umirjenost tistih, ki so v preteklosti že zakrivili prometno nesrečo.

• Najboljšo oceno vožnje so dobili lastniki enoprostornih vozil, na težnjo po hitri vožnji pa vpliva tudi oddaljenost od službe.

• Zbranost voznika je neposredno odvisna tudi od gostote prometa.

Simulator vožnje lahko zagotovi podatke o potezah voznika v različnih prometnih razmerah, ti pa so lahko osnova za oceno vozniških sposobnosti. Dodatne podatke so zagotavljali tudi biometrični senzorji in psihološki vprašalniki.

Analiza vozniškega sloga: močnejši avtomobil, pogosteje prehitra vožnja?

Analiza vozniškega sloga lahko v dobri meri napove, kako se bo posameznik pozneje na cesti obnašal in predvsem v katere tipe prekrškov oziroma prometnih nesreč se bo bolj verjetno zapletel.

Nekatere povezave so dokaj logične. Kdor si je privoščil avtomobil z močnejšim motorjem, bo pogosteje dobil kazen za prehitro vožnjo. S takimi avtomobili se praviloma manj pogosto vozimo v mestih, kjer so omejitve hitrosti tudi zelo pomembne, a moč motorja ne igra bistvene vloge. Zato pa tisti, ki se pogosteje vozi v mestu, praviloma tudi večkrat dobi kazen za nepravilno parkiranje.

Daljša kot je vožnja do službe, hitreje bi voznik nezavedno peljal

Na hitrost vožnje očitno vpliva tudi naša oddaljenost od službe in vsakodnevnih opravkov. Prebivalstvo Slovenije je močno razdrobljeno, dnevne migracije s podeželja proti velikim mestom pa so na avtocestnih vpadnicah že stalnica. Večina voznikov se mora do službe peljati prav z avtomobilom, saj je javni promet premalo učinkovit. Ta pot pa je pogosto povezana tudi s stresom in nepredvidljivim prometom. Analiza vožnje je tako pokazala, da so vozniki, od službe oddaljeni za več kot 20 kilometrov, bolj nagnjeni k hitri vožnji.

Zanimivo je tudi, da se je reakcijski čas podaljšal pri voznikih, starih od 40 do 50 let.

Pomembna razlika med spoloma se je pokazala pri uporabi smernika – le dve tretjini moških je za volanom dosledno uporabljalo smernik, delež takih je bil pri ženskah že 83-odstoten.

Doslednost uporabe smernika glede na spol
Doslednost uporabe smernika glede na spol

Simulator ocenjuje: Najvišjo oceno vožnje dobili lastniki enoprostorcev

Preplet dejavnikov, ki vplivajo na našo vožnjo, je izjemno kompleksen. Povzročitev prometne nesreče, tudi če so posledice majhne in gre predvsem za zvito pločevino, je ena od pomembnih travmatičnih izkušenj, ki vpliva na vožnjo. Vozniki po taki izkušnji vozijo umirjeno in manj sunkovito, s tem pa tudi zmanjšujejo možnost za novo prometno nesrečo.

Podobno je tudi pri izbiri določenega tipa avtomobila. Tako imenovani enoprostorci, ki so sicer prodajno zadnja leta vse manj uspešni in jih nekateri proizvajalci celo umikajo iz prodaje, imajo vpliv na varno vožnjo. Vozniki enoprostornih vozil so bili po rezultatih raziskave med najbolj varnimi in so celo med vsemi dosegli splošno najvišjo oceno vožnje.

Kako izračunati vozniško oceno?

To smo v analizi dobili s podatki zaznane ravni pozornosti, kršenja prometnih predpisov, odzivnosti, zaščitniške vožnje, agresivnosti oziroma umirjenosti, nivojem stresa in kognitivne obremenitve, proaktivnosti, agilnosti, obvladovanja vozila in ekonomičnosti vožnje. Končno oceno tveganja izračunamo z združevanjem teh kategorij in upoštevanjem posebnih uteži za vsako kategorijo.

Kaj nam pove določen stil vožnje?

Prek natančne simulatorske analize je mogoče za posameznika določiti tudi vozniški stil, ta pa je neposredno povezan s pogostostjo določenih prometnih prekrškov in kazni. Tak rezultat določi stopnjo tveganja za posameznega voznika.

Te podatke smo pridobili s simulirano vožnjo z različnimi zahtevnimi cestnimi in prometnimi razmerami, prav tako pa tudi prek podatkov iz biometričnih senzorjev in psiholoških vprašalnikov.

Poznamo “divje”, pa tudi “agresivne” in “potrpežljive voznike” …

Vam je že kdo kdaj svetoval, da ob neprijetnem dogodku raje globoko vdihnete, si vzamete “sekundo” in za volanom odreagirate kar najbolj mirno? Taka reakcija bi bila tuja posameznikom z jeznim vozniškim stilom. Ta pripelje do bolj agresivne vožnje, polne zavijanja, menjav pasov in manevriranja z avtomobilom – to se v praksi odraža z večjim številom manjših poškodb na avtomobilu, kar je skladno s prepogostim manevriranjem in nekonstantno vožnjo.

Drugačen je agresiven ali tvegan stil vožnje. Tak voznik vozi predvsem hitreje, večkrat dobi kazen za prehitro vožnjo, prav tako pa je v povprečju tudi bolj nagnjen k vožnji pod vplivom alkohola. Večkrat ga torej doletijo hujši prometni prekrški. Podobno kot pri jeznem vozniškem stilu je pri agresivnem stilu povečano število manjših poškodb in prometnih nesreč.

Na drugi strani najdemo potrpežljive voznike, ki so nagnjeni k bolj defenzivni vožnji, manjkrat vozijo pod vplivom alkohola, za volanom manj tvegajo in vozijo bolj umirjeno.

Za take voznike je pri oceni tveganja značilno, da imajo manjše število poškodb vozila in nesreč. Obenem pa tudi za te pogosto niso bili sami krivi.

Tisti s potrpežljivim vozniškim stilom so torej na cesti nasprotje jeznega in agresivnega vozniškega sloga.

Kandidat v simulatorju vožnje

Več kot se okrog našega avtomobila dogaja, bolj osredotočeni smo na promet

Na našo vožnjo neposredno vpliva tudi gostota prometa, ta pa je za voznika povezana z zahtevnostjo obvladovanja različnih informacij in dejavnikov. Več kot je na cesti okrog nas prometa, bolj bodo v vožnjo vpletena vsa čutila.

Povsem drugače se je voziti po skoraj prazni avtocesti ali pa skozi mesto izven prometne konice kot pa se na primer z avtomobilom ob gneči zapeljati v natrpano krožišče. Naša raziskava je namreč tudi pokazala, da se zbranost voznika povečuje z rastjo intenzitete prometnih informacij.

Več kot se torej okrog našega avtomobila dogaja, bolj zbrani smo, manj napak delamo in bolj čuječi smo na dogajanje okrog sebe. Taka vožnja pa je seveda za posameznika mnogo bolj psihofizično zahtevna.

Nevrotični vozniki so se spremenjenim razmeram slabše prilagodili

Raziskava je prek voženj na simulatorju pod drobnogled vzela tudi povezavo nevrotičnosti, torej čustvene nestabilnosti, in obdelovanja informacij v prometu. Ta zmožnost se namreč spreminja glede na gostoto in zahtevnost prometnega toka. Ker se nevrotični vozniki v povprečju slabše prilagajajo na večjo intenziteto prometa, ob gostem prometu vozijo hitreje, manj previdno in pogosteje presegajo priporočljive hitrosti.

Prek raziskave smo poleg prehitre vožnje poskušali ugotoviti vzorec pri pojavu drugih tipov nevarne vožnje, kot so prekomerno zavijanje, vožnja s premajhno varnostno razdaljo in nevarni vozniški manevri.

Ko je bila prometna zahtevnost majhna, med čustveno bolj in manj stabilnimi vozniki ni bilo večjih razlik. To se je spremenilo ob povečani gneči oziroma potrebi po voznikovi hitrejši obdelavi informacij s ceste pred njim. Vozniki z večjo stopnjo nevrotičnosti so se slabše prilagodili razmeram in pogosteje izvedli omenjene tipe v prometu nezaželenih vedenj.

Jezen ali agresiven voznik pogosteje zakrivita manjše prometne nesreče in vozita prehitro, potrpežljiv pa ravno nasprotno vozi defenzivno ter manjše nesreče zakrivi manj pogosto. Prazna cesta lahko voznika iz vidika čutil uspava, saj gostejši promet poveča zbranost in učinkovitost voznikovega dojemanja prometne okolice.

Raziskava na simulatorju vožnje je dragocena, saj je dala zanimive rezultate, ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju voznikov in večji varnosti.

Prijavite se na e-novice

Vsak mesec berite o manj znanih pravilih CPP, osvežujte svoje znanje o cestnem bontonu in ostanite varen voznik!

Kaj delamo za varnejše ceste?

Anketa: Nove funkcionalnosti v DRAJV-u

Ste redni ali vsaj občasni uporabnik mobilne aplikacije DRAJV? Katere izboljšave in nadgradnje aplikacije bi se vam v prihodnje zdele najbolj dobrodošle? Delite z nami svoje predloge, da bo DRAJV še bolj atraktiven in vsestranski.

Anketa: Kaj bi radi doživeli z nami?

Na portalu Vozim se smo osvežili marsikatero CPP temo, upamo si govoriti tudi o cestnem bontonu. A ne želimo ostati le pri teoriji. Zanima nas praksa, vožnja, vse tisto, kar doživimo za volanom. Tu je priložnost, da nam poveste, kaj bi pa radi vi in kakšnih izkušenj si želite vi. Rešite kratko anketo in nam s svojimi odgovori pomagajte sooblikovati naše akcije in portal Vozim se.

Adrenalinska rally vožnja s prvakom Rokom Turkom

Zaključek letošnje akcije Ponovno na izpitno vožnjo je bil ekskluziven in adrenalinski! Izžrebano nagrajenko in nagrajenca je državni prvak v rallyju Rok Turk popeljal na adrenalinsko vožnjo s svojim tekmovalnim vozilom. Na poligonu Centra varne vožnje na Vranskem pa sta nagrajenca tudi sama preizkusila privlačnost dinamične vožnje s posebnim izvenserijskim športnim vozilom. Preverite, kako je bilo! 3 … 2 … 1 … Gas!

Kako se upreti silam v ovinku?

Mnogim je bilo malo mar za fiziko v šoli, a ko govorimo o varni vožnji skozi ovinek, se ji ne moremo izogniti. V tokratnem članku bomo pogledali, kaj se zares dogaja z avtomobilom, ko zapeljemo v ovinek, in kako pri tem ohraniti nadzor. Videli boste, da so sodobni pametni telefoni res zelo pametni in da nam lahko pomagajo pri izboljšanju vožnje. Uporaben nasvet iz prakse pa bo z nami delil Rok Turk, državni prvak v reliju.

DRAJV – ena aplikacija in kup razlogov za uporabo

Navade, tudi vozniške, so železna srajca. Kako odložiti staro srajco slabih vozniških navad in postati varnejši voznik? Mimo nas gredo opozorila policije, črne statistike, globe. Kaj pa pozitivna motivacija? Pogovarjali smo se s petimi vozniki, ki uporabljajo aplikacijo DRAJV, ki ne kaznuje slabih vozniških navad, ampak vzpodbuja dobre.