Smo Slovenci res (pre)hitri in (pre)drzni?
Objavljeno: februar 2020
Čas branja: 5 minut
Slovenci imamo nase in na svoje vozniške sposobnosti različne poglede. Vodja šole vožnje AMZS Manuel Pungertnik pravi, da vozniki sami sebe prehitro pohvalimo, medtem ko vse ostale prehitro grajamo. A samoocena je eno, dejanska vožnja pa drugo, zato v Zavarovalnici Triglav že vrsto let raziskujemo slovenskega voznika in njegove navade. V okviru preventivnih aktivnosti, ki jih izvajamo na področju cestnega prometa, iščemo odgovore na vprašanje, kaj vpliva na vedenje slovenskih voznikov. Nekaj zaključkov smo na posvetu Anatomija slovenske vožnje pretresli tudi s strokovnjaki s področja vozniškega vedenja.
Med skoraj 300 vozniki manj kot 100 uspešnih!
Na Turneji mobilnosti, ki je leta 2019 potekala po desetih slovenskih mestih: Celju, Kranju, Novi Gorici, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ljubljani, Postojni, Krškem in Kopru, smo s pomočjo simulatorja vožnje DRAJV testirali, kako se vozniki odzivajo v nekaterih nepredvidljivih situacijah. Prav tako je vsakega voznika spremljal učitelj vožnje, ki je pokomentiral napake in jim predlagal ukrepe za varnejšo vožnjo.
Le 35 % voznikov bi s prikazano vožnjo na simulatorju opravilo izpit, ob tem da se jih je kar 61 % pred izzivom samoocenilo z ocenami 8, 9 ali najvišjo, 10. Najbolj samozavestni so bili v Celju. Pokazalo se je, da tako tisti z daljšim vozniškim stažem kot mladi vozniki pri vožnji sicer prepoznajo nevarno situacijo v prometu, vendar pa se nanjo ne odzovejo ustrezno oziroma se trku ne uspejo izogniti zaradi prevelike hitrosti. Preverite tudi, kakšne so bile razlike med kandidatkami in kandidati.
» Zavarovalnici Triglav že vrsto let sistematično analiziramo podatke o vozniških navadah, da bi dobili bolj celovit vpogled v ozadje voznikovega vedenja. V okviru Turneje mobilnosti smo tako med drugim testirali, kako se vozniki odzovejo na napake drugih udeležencev v prometu, kako se znajdejo v križiščih in kaj storijo v primeru, ko jim pred avto nenadoma skoči otrok. Kot se je med drugim pokazalo, bi le tretjina voznikov z daljšim stažem danes uspešno opravila izpitno vožnjo, čeprav jih je precej prepričanih, da so odlični vozniki. Odstotek tistih, ki bi s prikazano vožnjo opravili vozniški izpit, pa je višji pri voznikih, ki imajo enega ali več otrok.«
Ana Cergolj Kebler, vodja projektov cestne preventive v Zavarovalnici Triglav
Izjemno zanimanje za ponovitev izpitne vožnje
Da bi se lahko vozniki preizkusili še na zanje bolj »domačem terenu«, smo se iz virtualnega okolja simulatorja v okviru akcije Ponovno na izpitno vožnjo preselili še na ceste. Odziv je bil odličen, saj se je na ponovitev izpitne vožnje prijavilo več kot 1.600 voznikov. Med izžrebanci, ki so lahko skupaj z izkušenim učiteljem vožnje podoživeli izpitno vožnjo, pa bi jih vozniški izpit uspešno opravila manj kot polovica. To je boljši rezultat kot na Turneji mobilnosti, kjer dva od treh voznikov vozniškega izpita ne bi opravila. Izziv ponovne izpitne vožnje so sprejeli tudi Atmosferci. Izziv ponovne izpitne vožnje so sprejeli tudi Atmosferci.
In katere so bile najpogostejše napake voznikov na cesti? Na prvem mestu je bila prekoračitev hitrosti, sledijo pa neupoštevanje prometnih znakov in pravil, napačno razvrščanje in nepravilna uporaba smernih utripalk v krožiščih. Veliko voznikov pozablja tudi na dejstvo, kako pomembna je priprava na vožnjo, pri čemer ne gre le za varnostni pas in ustrezno nastavitev ogledal, pač pa je treba denimo paziti tudi na to, kaj vse je med vožnjo na (zadnjih) sedežih in kako pravilno držimo volan.
»Zelo pogosto vozniki mislimo, da so samo kilometri tisti, ki nam dajejo znanje. Ampak če delamo kilometre napačno, potem dobivamo napačno znanje. Zato so ponovitvene izpitne vožnje pomembne – da se znebimo teh privzgojenih napak.«
Manuel Pungertnik, vodja šole vožnje AMZS ter učitelj varne vožnje
Infrastrukturne rešitve za manj črne statistike
Po podatkih policije se je v letu 2019 v Sloveniji zgodilo 18.826 prometnih nesreč, v katerih sta življenje izgubili 102 osebi, 796 je bilo hudo telesno poškodovanih in 6.698 lažje telesno poškodovanih. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost in nepravilen premik z vozilom.
Ta izziva v prometu nagovarjamo s postavitvijo inteligentnih cestnih sistemov že od leta 2015. Doslej smo po Sloveniji v sklopu akcije Skupaj za prometno varnost postavili že 56 prikazovalnikov hitrosti Vi vozite. Z merjenjem pred postavitvijo in po njej smo ugotovili, da s prikazovalniki in z njimi povezanimi aktivnostmi lahko dosežemo do 7,3 % manj prehitrih voznikov.
Postavili smo tudi 24 sistemov za preprečevanje trkov na nepreglednih odsekih COPS@road ter prav tolikšno število sistemov za opozarjanje na nevarnost prihoda vlaka na zgolj pasivno zavarovanih prehodih ceste čez železniško progo COPS@rail. Na odsekih, ki jih varujejo COPS@road, se je število nesreč zmanjšalo za kar 80 %.
O rešitvah na posvetu s strokovnjaki
Aktivnosti in ukrepi so prinesli tako rezultate kot spoznanja o vozniku, a od doseganja vizije 0 smrtnih žrtev na slovenskih cestah, smo še daleč. Zato smo na posvetu Anatomija slovenske vožnje iskali načine, kako spremeniti vedenje in s tem tudi črno statistiko. V Triglav Labu so bili z nami:
Izr. prof. dr. Sara Tement, izredna profesorica in raziskovalka na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru. V razpravi je podala pogled na to, kako lahko različne obremenitve in tudi nekatere naše osebnostne lastnosti vplivajo na vožnjo.
»Ena izmed razlag za prehitro vožnjo je povezana s posledicami, ki sledijo tveganemu vedenju – najmočnejši učinek na ponavljanje vedenja imajo zlasti pozitivne posledice. Kaj torej s posledicami objestnega vedenja pridobimo? Prišli smo na cilj hitreje, ujeli smo sestanek. Take izkušnje se sčasoma utrjujejo. Pozitivne posledice se nabirajo, negative pa so precej redke. Zato se takega vedenja naučimo.«
Doc. dr. Dan Podjed, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Antropolog in sourednik knjige Research on the Road, ki v svojem raziskovanju ugotavlja, da se na naših cestah sprošča ogromno agresije, posebej v konicah.
»Nekateri glasno preklinjajo in mahajo z rokami – da so jezni, torej pokažejo z lastnim telesom. Bolj tvegani pa so tisti vozniki, ki bes izražajo še z vozilom, na primer s hupanjem, pobliskavanjem z žarometi in celo z nenadnim pospeševanjem ali zaviranjem. Izkazalo se je, da so pri tem najbolj nevarni vozniki osebnih avtomobilov, ki imajo lažni občutek, da so, ker sedijo v pločevinastem oklepu, varni.«
Mag. Boris Kuhelj, direktor osrednjega regijskega škodnega centra v Zavarovalnici Triglav. Ljubitelj (gorskega) kolesarjenja, ki nam je iz prve roke povedal, katere škodne zgodbe so najpogostejše, in razkril, ali držijo stereotipi o povezavi med znamko vozila voznimi lastnostmi voznika.
»V preteklosti smo bili pogosto priča tragičnim prizorom, ko so se mladi ob koncu tedna z avtomobilom v zgodnjih jutranjih urah vračali s kakšne zabave, ob čemer je bil velikokrat prisoten tudi alkohol, in čelno trčili. Danes je prizor drugačen. Mamica z otrokoma v avtu sredi belega dne trči v avtobus, ker ga je spregledala. Ker je gledala v svoj mobilni telefon.«
Ciril Komotar, avtomobilski novinar, fotograf, režiser in vloger, Komotar minuta. Dolgoletni voznik, ki že vrsto let preizkuša nove avtomobile, se je po več kot dveh desetletjih od opravljenega vozniškega izpita ponovno odpravil na izpitno vožnjo. Kako uspešen je bil tokrat?
»Razvoj v avtomobilski industriji nam omogoča, da se lahko danes od ene do druge točke pripeljemo relativno bolj varno kot v preteklosti in da manj škodujemo okolju, kar se mi zdi dobro. Po drugi strani pa je lahko zaradi novih varnostnih sistemov v avtomobilu voznik manj pozoren na dogajanje okoli sebe.«
Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, je povezoval dogodek. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti v prometu pri nas in inštruktor varne vožnje, že dve desetletji pa tudi testni voznik osebnih vozil ter motociklov.
»Pa vendar – vsako življenje, ki ugasne na cesti, je življenje preveč. Spoznanje, da smo v preteklih desetletjih naredili ogromno, je sicer res najboljša vzpodbuda za naprej, a zdaj, se pravi po letih ali nemara desetletjih čakanja na to, da bo nesreče rešila napredna avtonomna tehnologija, so pred nami in prometno varnostjo nove pasti, pri reševanju katerih bo štela prav vsaka malenkost in vsak voznik posebej.«
Kaj delamo za varnejše ceste?
