V Sloveniji imamo 735 nivojskih prehodov, torej prehodov, kjer ceste križajo železniško progo v istem nivoju. 421 od teh, to je skoraj 60 %, jih je označenih zgolj z andrejevim križem, torej nimajo aktivnega varovanja oziroma preprečevanja, da bi vozilo prek njih zapeljalo, kadar se bliža vlak.
Vozniki lahko za svojo varnost na takih prehodih poskrbite le sami. Z upoštevanjem prometnih pravil, ki veljajo na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, pa se lahko izognete tudi kaznim, ki znašajo tudi do 500 € in 5 kazenskih točk.
Vlak se ne more ustaviti!
Zavorna pot vlaka, ki vozi s hitrostjo 100 km na uro, je dolga okoli en kilometer, zato je malo verjetno, da bi strojevodja lahko preprečil trk z vozilom, ko ga opazi na tirih. Tudi po tem, ko vlak že trči v vozilo, običajno prevozi še več 100 metrov, preden uspe ustaviti. Vse, kar torej stoji med vozilom in bližnjim srečanjem z drvečim vlakom, je dobra označenost prehoda in pozoren, zbran voznik, ki upošteva predpise od prečkanju nivojskega prehoda.
Razlogi, ki pripeljejo do trčenja z vlakom
Po nesrečah, ko vlak trči v vozilo na železniškem prehodu, policisti običajno ugotavljajo, kaj je pripeljalo do trka. Vzroki, ki jih identificirajo, so pogosto taki, da se vsaj pri katerem od njih prepozna vsak od nas, zato je dobro, da se jih zavedamo:
1. Vsakodnevno prečkanje tirov
Marsikateremu prebivalcu lokalne skupnosti postane prečkanje tirov navada, to pa je pogost vzrok nesreč. Ker tire prečka vsak dan, morda celo dvakrat, je vajen običajnega urnika, in ko po nekaj prehodih ne sreča vlaka, ga neha pričakovati.
2. Zmanjšana vidljivost
Pri tem niti ni nujno, da govorimo o megli, temi ali slabem vremenu nasploh. Lahko jo zakuha tudi močno sonce, zaradi katerega se vozniku blešči. V tem primeru policija priporoča, da ob približevanju tirom odprete okna – če vlaka morda ne morete videti, ga boste lahko slišali.
3. Glasna glasba ali pogovori
Kot že zapisano, vid ni edino, kar vas opozori na nevarnost. Ko se bližate tirom, uporabite tudi sluh in se povsem osredotočite na situacijo pred sabo. Glasna glasba ali pogovor prek mobitela ali s sopotnikom odvračata vašo pozornost od situacije, ki lahko zelo hitro postane zelo nevarna.
4. Neupoštevanje prometne signalizacije
Žal se nesreče dogajajo tudi takrat, ko je prehod aktivno zavarovan z zapornicami, saj voznik namenoma pospeši ob prižigu opozorilnih luči ali začetku spuščanja zapornice, ali pa ne počaka, da opozorilne luči ugasnejo.
5. Prečkanje prehodov, ki so varovani s svetlobnimi signali, ko luči še utripajo.
Utripanje rdečih luči lahko napoveduje tudi prihod drugega vlaka po tem, ko je vlak že odpeljal. Nov vlak lahko prihaja z druge smeri, zato je bistveno, da jih upoštevate, dokler signal ne preneha. Enako je pri pasivno zavarovanih prehodih, kjer se morate prepričati, da ne prihaja še en vlak, preden zapeljete čez progo.
Naglica je dandanes sicer pogosta bolezen, a vedno, ko vas pred železniškim prehodom prime, da bi pohiteli, se vprašajte, ali je res bolje, da sploh ne pridete na cilj, kot da bi malce zamudili.
Izognite se kazni z upoštevanjem teh preprostih pravil
Prvo in najpomembnejše pravilo, ki se ga morate zavedati, je zelo preprosto: vlak ali drugo tirno vozilo, ki se premika po železniških tirih, ima vedno prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa. Glede na zavorno pot, o kateri smo pisali zgoraj, je to tudi povsem logično.
Poleg tega policija poudarja še, da se mora voznik prehodu približevati previdno in tako, da lahko varno ustavi pred prehodom. Pred prehodom se mora udeleženec cestnega prometa ustaviti:
- ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oz. da se bodo zapornice ali polzapornice začele spuščati;
- ko se zapornice ali polzapornice spuščajo ali so že spuščene;
- ko ustavlja promet pooblaščeni železniški delavec s predpisanim znakom;
- na nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje vlak, čeprav udeleženec cestnega prometa na to ni posebej opozorjen. Progo sme prečkati šele, ko se prepriča, da se prehodu ne približuje vlak.
Za neupoštevanje zgornjih predpisov je zagrožena tudi kazen. Če ste voznik in jih ne upoštevate, boste odšteli 500 evrov in dobili 5 kazenskih točk, ostali udeleženci cestnega prometa pa boste odšteli 200 evrov.
Vlak ima vedno prednost
Vlak ima vedno prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa.
Kazen dobite tudi za katerokoli od teh vedenj
Cestnoprometni predpisi na prehodu ceste čez železniško progo prepovedujejo tudi naslednja ravnanja:
- vzvratno vožnjo (kazen: globa 300 evrov in 3 kazenske točke),
- prehitevanje ali začetek prehitevanja drugega vozila (kazen: globa 120 evrov) – izjema so enosledna vozila (motorno kolo, kolo …),
- ustavljanje ali parkiranje – velja tudi na razdalji manj kot 15 metrov od najbližje železniške tirnice (kazen: globa 40 evrov),
- vožnja z žarometi z dolgim snopom svetlobe ob srečevanju z vlakom po cesti ob železniški progi (kazen: globa 80 evrov).
Kazen vas lahko doleti tudi, če vaše vozilo obstane na železniški progi in ga nemudoma ne odstranite.
Če pride do okvare ali tega iz kakšnega drugega razloga ne morete storiti, morate takoj obvestiti center za obveščanje ali policijo, sicer vas čaka globa v višini 40 evrov.
Da bi preprečili, da bi vaše vozilo na prehodu obstalo zaradi gneče, se vedno prepričajte, da promet pred vami teče in boste ne samo zapeljali na prehod, temveč ga boste lahko tudi zapustili.
Kaj storiti, če z avtom obtičite na tirih?
Na tirih oziroma železniškem prehodu nikoli ne smete obstati. A včasih tega ni mogoče preprečiti, če se avto pokvari prav na železniških tirih. Prvo, kar morate zagotoviti, je vaša varnost in varnost ostalih potnikov v vozilu. Vozilo zapustite in se umaknite na varno razdaljo. Nato o dogodku obvestite center za obveščanje (številka 112) in raziščite možnosti, da bi vozilo varno odstranili, dokler se ne bliža vlak. V vsakem primeru pa se zavedajte, da nobeno vozilo ni vredno, da bi zanj ogrožali svoje življenje ali življenje drugih.
Cestnoprometni predpisi hitrost vožnje na cesti preko pasivno zavarovanega nivojskega prehoda praviloma omejujejo na 50 km/h, pomembno pa je tudi, da ko ste se prepričali, da se vlak ne približuje, prehod prevozite odločno. Tako se boste na njem zadrževali čim manj časa in hkrati ne boste ovirali ostalih udeležencev v prometu.
Kaj pomenijo prometni znaki na prehodih čez železniške proge?
Bližina prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini, ki je zavarovan s svetlobnim prometnim znakom, zapornicami ali polzapornicami.
Vsaka črta na znaku pomeni 80 metrov razdalje do prehoda.
Bližina prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini, ki ni zavarovan s svetlobnim prometnim znakom, zapornicami ali polzapornicami.
Označuje prehod čez eno-, dvo- ali večtirno železniško progo.
Vozniki niste edini, ki vas skrbi za vašo varnost
Javna agencija Republike Slovenije je že leta 2014 opozarjala na nevarnost nivojskih prehodov in število nesreč, ki se tam zgodijo. Leta 2017 je Zavarovalnica Triglav podprla postavitev sistemov COPS@rail, Ministrstvo za infrastrukturo pa je l. 2018 začelo ukinjati nezavarovane železniške prehode, ki jih ni bilo mogoče varneje urediti.
COPS@rail utripa za nevarnost
Sistemi COPS@rail zagotavljajo svetlobno signalizacijo na tistih prehodih, ki so označeni zgolj z andrejevim križem. Do junija 2019 je bilo skupno že 24 cestnih odsekov oziroma nivojskih prehodov dodatno označenih s tablami in utripalci, ki voznika pravočasno opozorijo na bližino prehoda in utripajo še hitreje, če voznik ne upočasni. S tem odgovarjajo na ugotovitev, da je vzrok za večino prometnih nesreč na železniških prehodih ravno nepozornost voznikov.
V letih 2017 in 2018 smo v okviru projekta Skupaj za prometno varnost postavili merilne enote na 6 mestih na 3 izbranih prehodih.
Meritve so pokazale, da se je hitrost vozil po postavitvi opozorilnih tabel v skupnem povprečju zmanjšala za 25 % na vseh treh lokacijah. Maksimalne hitrosti vozil pred prečkanjem železniških tirov na teh prehodih pa so se skupno zmanjšale celo za 38 %.
Tehnologija za sisteme COPS@rail je rezultat lastnega razvoja slovenskega inovatorja Petra Koruna in je torej plod slovenske inovativnosti, ki zagotavlja varnost na slovenskih cestah. Poleg opozarjanja in zagotavljanja varnosti pa sistemi beležijo tudi prometne statistike in tako omogočajo razvoj nadaljnjih ukrepov za povečanje varnosti in optimizacijo prometnega režima. Postavitelj sistemov je podjetje COPS systems, v Zavarovalnici Triglav pa jih občinam sofinanciramo.
Preberite tudi, kje vse so že nameščeni sistemi COPS@rail in kakšni so načrti za prihodnost.
Tudi vi redno prečkate nivojski prehod?
Ste na svojih poteh, ko se peljete v službo ali kadar se odpravite po obiskih, že kdaj opazili sisteme COPS@rail na nivojskih prehodih? Ali pa jih na vašem prehodu morda še ni? Priključite se pogovoru na Facebook strani Vozim se, opišite svojo izkušnjo in nam pomagajte razmišljati o načinih, kako in kje še izboljšati varnost na nivojskih prehodih.
Najnevarnejši prehodi so že ukinjeni
Ministrstvo za infrastrukturo je leta 2018 ukinilo 15 neustrezno zavarovanih in potencialno nevarnih nivojskih prehodov po vsej Sloveniji. Glavna kriterija za tako kategorizacijo sta bila predvsem slaba preglednost in ureditev povezovalnih poti. Pravilnik o nivojskih prehodih namreč določa, da se nivojski prehodi uredijo z avtomatskimi napravami za zavarovanje, nezavarovane prehode pa pregleda komisija za nivojske prehode in nato poda oceno o ukinitvi oziroma preureditvi prehoda. Preureditev prehodov običajno poteka sočasno z gradnjo povezovalnih cest ali rekonstrukcijo železniške proge, dostikrat so urejeni tudi izvennivojsko.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Naj prečkanje železniškega prehoda ne postane navada brez premisleka. Vsakič znova se ustavite in pozorno preglejte progo, preden se odločite za prečkanje. In ko odpelje vlak, ki ste ga čakali, se obvezno prepričajte, da iz druge smeri ne prihaja drugi, preden zapeljete čez progo.
Za konec preverite še, kako dobro poznate pravila varnega prečkanja železniških prehodov. Rešite kviz na Vse bo v redu!
Kaj delamo za varnejše ceste?
