Če se voznik avtomobila in imetnik vozniškega dovoljenja B-kategorije odloči, da bi med svoje spretnosti dodal vožnjo z motorjem, mora ponovno opraviti test cestnoprometnih predpisov. Ne glede na to, kako izkušen je ali misli, da je. Številni se sprašujejo, zakaj je tako, saj so kot vozniki tečaj opravili, še preden so sploh prvič sedli za volan.
Spletni forumi in vprašani iz motorističnih vrst kažejo, da se dvomi o smiselnosti ponovnega testiranja pojavljajo le pri voznikih, ki šele raziskujejo, kaj vse potrebujejo za vozniško dovoljenje A-kategorije. Po opravljenem izpitu za motor pa so v večini zadovoljni z osveženim in dodatnim znanjem.
Pravi motoristi, ki imajo različno število prevoženih kilometrov, odkrito priznavajo, da so imeli dvome, a so se kmalu prepričali o koristnosti ponovljenega CPP.
Motoristi in CPP
Barbara Škrabanja, novopečena motoristka, je bila dolgoletna voznica avtomobila, ko se je leta 2018 odločila, da želi še vozniško dovoljenje A-kategorije, torej za vožnjo motorja. Tudi ona je morala ponovno opraviti test CPP, česar se je razveselila, saj je tako lahko obnovila znanje. Pravi, da so razlike v poznavanju cestnoprometnih predpisov predvsem tehnične – rezervirane za podrobno spoznavanje motornih koles – in dodaja, da je osvežitev znanja iz CPP nadvse dobrodošla med njenimi motorističnimi kolegi. Poleg osvežitve znanja je v teoretičnem delu opazila, da je veliko več govora o motilcih pozornosti, kot je denimo mobilni telefon.
Mag. Nuška Jerman prihaja iz motoristične družine. Preden je sedla za volan avtomobila, je že kar nekaj kilometrov prevozila na svojem jeklenem konjičku. Motoristka je postala, ko je dopolnila 16 let. Tudi ona meni, da je osveženo znanje vedno dobrodošlo, ne glede na to, ali sedeš za volan avtomobila ali krmilo motorja. Pravi, da bi bilo za večjo varnost bolje, če bi morali znanje cestnoprometnih predpisov obnavljati večkrat, enako meni o obnavljanju znanja iz prve pomoči.
Nenad Ljubisavljević, novopečeni motorist, je vozniško dovoljenje A-kategorije pridobil leta 2019. Pravi, da tudi sam ni bil izjema, saj ni razumel, zakaj mora ponovno na izpit cestnoprometnih predpisov. Po opravljenem usposabljanju pa pravi, da je osvežitev znanja več kot dobrodošla.
Ugotovili smo, da mora kandidat za voznika motorja poznati zakonske določbe iz cestnoprometnih predpisov, ki se nanašajo posebej na motoriste, da mora poznati razliko med predpisano in priporočljivo opremo, da mora obvladati določene veščine, kot so denimo potiskanje motorja, po izpitu pa se mora udeležiti še usposabljanja. Pod drobnogled smo vzeli nekatere od njih.
Veste, katere zakonske določbe morate poznati?
Zakoni, ki vključujejo določbe, namenjene le kategoriji A, se nanašajo na tri zakonska področja: na Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih in Zakon o pravilih cestnega prometa. Področja vključujejo določbe splošnih predpisov, ki se nanašajo na udeležbo motornih koles v cestnem prometu, ter posebnosti pri pravilih cestnega prometa in prometne signalizacije, ki se nanašajo na vožnjo teh vozil. Gremo po vrsti!
1. Zakon o voznikih
Obsega določila, ki se nanašajo na voznika začetnika, kot sta denimo določilo, da morajo kandidati za voznika uporabljati zaščitno oblačilo ali telovnik; določilo, ki se nanaša na program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, ipd.
2. Zakon o motornih vozilih
Obsega člen, v katerem so zbrani pomeni v zakonu uporabljenih izrazov, in člen, ki določa obveznosti lastnika glede odjave vozila pri registracijski organizaciji, ipd.
3. Zakon o pravilih cestnega prometa
Obsega člene, ki določajo cestnoprometne predpise za kategorijo A. Ta kategorija je najbolj obširna med tremi. Denimo:
- Voznik motornega kolesa sme prevažati sopotnika le v primeru, če ima vozilo za sopotnika vgrajen poseben sedež in stopalke za noge ali če ima stranski priklopnik, ki je namenjen za vožnjo potnikov. Če se sopotnik vozi na motornem kolesu, mora imeti med vožnjo noge na stopalkah.
- Sopotniki na motornem kolesu so lahko le osebe, ki so starejše od 12 let.
- Voznik motornega kolesa se ne sme držati za drugo vozilo. Ne sme prevažati, vleči ali potiskati predmetov, ki bi ga ovirali pri vožnji. Potiskati oziroma vleči ne sme drugih udeležencev cestnega prometa.
- Motornemu kolesu sme biti priklopljen lahki priklopnik za prtljago na največ dveh kolesih, ki ga vleče za seboj. Ta priklopnik ne sme biti širši od enega metra in mora biti pripet tako, da se ne more sam odpeti in da je zagotovljena njegova stabilnost.
Spoznajte prometno sigalizacijo samo za motoriste!
Spodnji prometni znak in talna označba se nanašata samo na motorna kolesa.
Za na motor predpisana le čelada, motoristično opremo določajo podzakonski predpisi
Zakon o pravilih cestnega prometa kot obvezno zaščitno opremo za voznika in potnika na motornem kolesu določa le motoristično čelado.
Na Agenciji za varnost prometa priporočajo, da bi motoristi ves čas uporabljali vso zaščitno opremo, ne glede na to, kako daleč in kako hitro se nameravajo peljati, saj ima motoristična zaščitna oprema enako funkcijo kot motoristična čelada – nudi zaščito pred vplivi iz okolja!
Material za izdelavo motoristične opreme z zakonom ni predpisan. Glede na podatke Agencije za varnost prometa se uporabljajo različni materiali, ki nudijo različno raven zaščite in udobja, razlikujejo pa se tudi po namenu uporabe v skladu z razlikami pri vožnji različnih tipov motornih koles. Zato je treba še toliko bolj upoštevati ključni funkciji, ki ju morajo izpolnjevati zaščitna oblačila, rokavice in obutev – odpornost na drgnjenje in raztrganje ter zaščita izpostavljenih delov telesa pred posledicami udarcev. Zaščitna oblačila morajo imeti vdelano zaščito za kolena, boke, hrbtenico, komolce in ramena. Obutev mora imeti vdelano zaščito za prste, pete in gleženj ter ustrezno čvrst podplat. Za rokavice ni posebnih zahtev.
Odredba odloča tudi, kakšna mora biti čelada
Čelada mora imeti lupino s trdo zunanjo površino, del, ki zagotavlja dušenje energije udarca, in naprave za pritrjevanje.
Zaščitna čelada je lahko opremljena z zaščito za ušesa in z zaščito za vrat. Ima lahko vizir, podbradno vez in snemljiv ščitnik. Najpomembnejša pri čeladi je raven zaščite! Kako jo dosežemo? Čelada ne sme nevarno zmanjšati slušne sposobnosti uporabnika. Temperatura v prostoru med glavo in lupino čelade se ne sme bistveno povečati, zato so v zunanji lupini čelade lahko prezračevalne odprtine. Zunanja površina lupine mora biti popolnoma gladka. Na lupini čelade ne sme biti togo nameščenega ščitnika, ima pa lahko trdno nameščeno podbradno vez. Če namestitev vizirja ni predvidena, prednji zunanji rob lupine čelade ne sme ovirati nošenja zaščitnih očal. Če povzamemo, mora čelada omogočati čim boljšo vidljivost, uravnavati hrup, biti mora zračna in ne pretežka. Pretiran hrup in zračni upor lahko namreč zmanjšujeta voznikovo zbranost.
Naslednjega dejstva se bodo razveselile predvsem motoristke: zelo priporočljivo je, da je čelada živahnih barv. Seveda priporočilo nima nikakršne povezave z modnimi smernicami. Motoristova glava je najbolj izstopajoč del telesa v prometu, zato ga ostali udeleženci v prometu takoj opazijo. Če motorist nosi čelado živahnih barv, je bolj opazen. Tudi ostali dodatki, ki bi pripomogli k večji vidnosti motorista podnevi ali ponoči, so zelo dobrodošli. Bolj kot barva pa je v resnici pomembna velikost čelade – glavi se mora ustrezno prilagajati. Zakon o pravilih cestnega prometa še določa, da mora biti čelada vedno skrbno zapeta.
Posebne spretnosti z motorjem, ki jih morate obvladati
Preden sedejo na motor, se morajo kandidati za voznike med drugim naučiti tudi držanja prostostoječega motornega kolesa in kako ga pravilno potiskati. Vsakemu motoristu se lahko zgodi okvara, ko se bo moral znajti ob motorju kot pešec. Zakon namreč določa, da mora pešec, ki potiska motorno kolo, v primeru, ko ni mogoče uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev, hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje, motorno kolo pa voditi na svoji levi strani.
Bom spet voznik začetnik?
Izraz voznik začetnik se nanaša na Zakon o voznikih. Ta določa, da je voznik začetnik voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Do dopolnjenega 21. leta starosti je torej vsakdo voznik začetnik. Kadar pa ima nekdo, ki pridobi vozniški izpit za kategorijo A, že vsaj dve leti vozniško dovoljenje kategorije B in je dopolnil 21 let, taka oseba ni voznik začetnik.
Pravilna drža motorista je ključna
Teoretična znanja, ki se pričakujejo od kandidata, vključujejo tudi pravilno držo motorista med vožnjo.
Na motornih kolesih, ki se običajno uporabljajo za usposabljanje in vozniške izpite, je voznik nagnjen rahlo naprej. Roke ima v komolcih nekoliko upognjene, kolena pa so pokrčena približno pod pravim kotom. Pogled je usmerjen naprej, glava pa je v pokončnem položaju. Zapestja in dlani so v liniji podlahti, prsti pa na ročici sklopke in zavore, da ju je voznik pripravljen v trenutku uporabiti. Na zavorni ročici ima voznik običajno en ali dva prsta. S tem ohranja boljši nadzor nad ročico plina. S stegni objema motorno kolo, položaj stopal pa je vzporeden z vzdolžno linijo motornega kolesa.
Tip in velikost motornega kolesa močno vplivata na to, ali lahko motorist vozi v pravilnem položaju. Motorist si mora izbrati takšno motorno kolo, ki bo primerno njegovim telesnim značilnostim, da se bo na njem v prej opisanem položaju počutil udobno. V splošnem, ne glede na tip, mora motorno kolo vozniku omogočati, da doseže položaj, v katerem ga bo sposoben obvladati v vseh prometnih situacijah. Oglejte si, kakšen je ta položaj v videu o osnovah vožnje motocikla na Vse bo v redu.
Voznik začetnik mora še na dodatno usposabljanje
Da bo vožnja z motorjem zares varna, pa nista dovolj le poznavanje predpisov in opravljen izpit. Motoristi morajo za popolno obvladovanje motorja obvladati veliko veščin. Seveda niso prepuščeni sami sebi: pravilne vožnje v ovinek, zaviranja v sili, ravnotežja in koordinacije v kritičnih trenutkih, pomena čelade in še veliko več se lahko varno naučijo na tečajih varne vožnje. Od leta 2016 je z zakonom določeno, da morajo vsi vozniki začetniki opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov.
Dodatno usposabljanje je sestavljeno iz dveh sklopov:
- vadbe varne vožnje,
- skupinskih delavnic o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.
Programa dodatnega usposabljanja se lahko voznik začetnik udeleži po najmanj šestih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja. Večina programov varne vožnje na poligonu ima pred praktičnim delom teoretični del, kjer lahko motoristi spoznajo delovanje motorja in fizikalne vidike vožnje. Da vožnja motornega kolesa od voznika zahteva veliko več kot vožnja avtomobila, se strinjajo tudi pri AMZS.
Motoristov je z vsakim letom več in veliko je takih, ki se zavedajo, da vožnja motornega kolesa zahteva veliko vaje. Tečaji varne vožnje za motoriste so v Evropi zelo cenjeni in predstavljajo nepogrešljiv del voznikovega pridobivanja izkušenj.
Znanje lahko motoristi utrdite na brezplačnih delavnicah
Pri Zavarovalnici Triglav tradicionalno vse od leta 2014 organiziramo dogodek, ki je v celoti namenjen večji varnosti motoristov v prometu. Udeleženci se lahko preizkusijo v različnih delavnicah varne vožnje. Poleg tega na vsakem dogodku pripravimo veliko spremljevalnih dejavnosti, ki se ne nanašajo neposredno na spretnosti vožnje, a motoristom prav tako prinašajo nepogrešljivo znanje s področja varnosti pri vožnji z motorjem.
Če želite biti obveščeni o prihajajočih delavnicah, se prijavite na naše e-novice in prejemajte tudi mesečne nasvete za varno vožnjo!
Zapomnite si vsaj ta napotek
Preden se odločite za vozniški izpit A-kategorije, se morate zavedati, da ne gre zgolj za nekaj ur vožnje z motorjem, pač pa opravljate na novo tako pisni del vozniškega izpita kot tudi praktičnega. V povezavi z motorjem je namreč kar nekaj predpisov, ki jih morate spoznati na novo, hkrati pa morate usvojiti več novih spretnosti. Pri vsem tem pa ne pozabite na čelado, ki naj bo čim bolj opazna.