Marsikomu dela črtkana talna označba na robu cestišča težave. Komu je sploh namenjena? Zakaj voznikom oži cestišče? Je to sploh varno? Kako prehitevati in kako ravnati ob srečanju z drugim nasproti vozečim vozilom? Povprašali smo aktivnega kolesarja Mateja Praprotnika in pogledali pravila.
Črtkana črta – kolesarski pas
V Sloveniji vse več kolesarimo. Tako delež vseh dnevnih poti, ki jih opravimo s kolesom, vztrajno raste in je že presegel 5 %. Za razvoj kolesarstva tako v prostem času kot za opravke pa je pomembna razvita in varna kolesarska infrastruktura.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah določa, da se z rdečerjavo barvo označujejo prometne površine za kolesarje. Obarvane so kolesarske površine v območjih križišč ali v območjih prečkanja kolesarske površine s cesto. Na cestah v naseljih pa je ob beli robni črti lahko zarisana še rdečerjava debelejša črta na notranji strani kolesarske površine.
Naleteli pa smo na zanimiv primer. Matej Praprotnik, aktiven kolesar, je na družbenem omrežju Twitter uporabnikom pokazal primer in jih vprašal, katera rešitev je boljša – A ali B.
Foto: Matej Praprotnik
Matej Praprotnik je novinar, radijski voditelj in mestni kolesar. Navdušuje ga trajnostna mobilnost, zato skozi teorijo in prakso išče dobre rešitve za kolesarjenje. Večkrat opozarja, da je zgrajena infrastruktura prilagojena predvsem motoriziranemu prometu, ne pa tudi kolesarjem. Junija 2022 je Matej Praprotnik prevzel funkcijo kolesarskega župana Ljubljane. To je neformalna in neplačana funkcija, ki jo podeljuje nevladna organizacija BYCS s sedežem v Amsterdamu. Kolesarski župani spodbujajo in zagovarjajo kolesarjenje.
Odgovori uporabnikov so bili izjemno pisani. Opazno pa je bilo:
- da se nekateri postavljajo v vlogo voznika avtomobila in drugi v vlogo kolesarja, kar tudi vpliva na odgovore;
- da ne poznajo pravil vožnje po cesti s prikazanimi talnimi označbami;
- da pešci in kolesarji zavzemajo nasprotna stališča.
Razrešimo najprej problem voznikov avtomobilov pri primeru A:
- Kje je treba voziti, če na cesti ni nikogar razen vas?
Vozite po sredini oz. rahlo desno. - Kje je treba voziti, če se srečata dva avtomobila, na kolesarskem pasu pa ni kolesarja?
Nasproti vozečemu vozilu se umaknete na desno stran in pri tem vozite tudi po kolesarskem pasu. - Kje je treba voziti, če se srečata dva avtomobila, na kolesarskem pasu pa je kolesar?
Nasproti vozečemu se umaknete na desno stran. Pri tem zapeljete na kolesarski pas, vendar pa ne smete prehiteti ali izsiliti kolesarja. Vozite za kolesarjem, kar pomeni, da morate že predhodno zmanjšati hitrost in voziti previdno.
Kaj nam povesta rešitvi A ali B in katera je boljša?
»Na prvi pogled se zdi, da gre za dve fotografiji – prej in po. Na prenovljenem delu ceste je narisan kolesarski pas, kar nedvoumno sporoča, da je cesta prostor za avtomobile in kolesa. Na nek način spodbuja kolesarjenje, saj je kolesarjem namenjena samostojna kolesarska površina, voznike motornih vozil pa opozarja na prisotnost kolesarjev,« rešitvi komentira Matej Praprotnik.
Hkrati tudi opozori: »Same talne označbe pa ne prinesejo nujno večje varnosti. Potrebni so še drugi ukrepi, na primer ustrezna omejitev hitrosti. Če je za voznike to novost, ki je ne poznajo, je edino smiselno, da upočasnijo. Prometni predpisi se bodo spreminjali, zato bo vsak občasno naletel na novost, ki je ne pozna.«
Katera rešitev bolje usmerja voznike k pravemu ravnanju, pa smo povprašali AMZS:
»Pri rešitvi A gre za novost, s katero vozniki niso dovolj dobro seznanjeni. Prvo zmedo povzroči odsotnost sredinske ločilne črte, ki smo je navajeni. Še slabše je tam, kjer je sredinska črta zabrisana, a se vseeno vidijo njeni ostanki. Prav tako vozniki niso seznanjeni, da morajo voziti po sredini ceste in se ob srečanju z nasproti vozečim vozilom lahko oziroma morajo umakniti na kolesarski pas – prav zato je kolesarski pas zarisan s prekinjeno (črtkano) črto, in ne s polno črto.«
Kje pa najpogosteje najdemo tako rešitev, kot je prikazana v primeru A?
»Taka rešitev je primerna za malo prometne ceste, še bolj za ceste v naseljih in tiste, kjer je hitrost omejena – na primer v conah 30. Dejstvo pa je, da to rešitev srečujemo tudi na cestah zunaj naselij, kjer je dovoljena hitrost vožnje 90 km/h, kar pa je vprašljivo.
Rešitev B je ‘dosedanja’, torej brez posebej označene namenske površine za kolesarje. Tudi tukaj je kolesarjenje dovoljeno, in sicer ob desnem robu vozišča.
Kolesarjem bolj prijazna je gotovo nova rešitev A, malce bolj neobičajna pa je voznikom motornih vozil.«
Preverite svoje poznavanje talnih označb za kolesarje. Rešite kratek test.
Omenjeni kolesarski pas pa nima enake vloge kot robna prekinjena črta.
Črtkana črta – robna prekinjena črta
Robno prekinjeno črto lahko vse pogosteje najdete zunaj naselij. Narisana je tam, kjer je širina vozišča večja od 4,50 m in manjša od 5,25 m. V takih primerih razmejitve smernih vozišč ni mogoče označiti s sredinsko ločilno črto. Namesto sredinske črte je označen rob vozišča. Marsikaterega starejšega voznika, ki je bil vajen sredinske črte, ta talna označba zmede.
Zaradi dokaj ozkega vozišča morata nasproti vozeča voznika ob srečanju prilagoditi svojo vožnjo. Hitrost je treba upočasniti, dovoljeno pa je tudi zapeljati na bankino in se tako umakniti od vozila, ki se približuje.
Robna črta, pa naj bo polna ali prekinjena, je namenjena optičnemu vodenju voznikov in je pomembna talna označba. Dejansko pa na ozkih cestah ne rišemo sredinske ločilne črte, zato je robna črta nujna, še posebej na cestah zunaj naselij, kjer so dovoljene hitrosti vožnje višje.
Zapomnite si vsaj ta napotek:
Pomembno je, da ločimo med robno črto, ki označuje kolesarski pas, in robno črto, ki označuje rob vozišča.
Kaj delamo za varnejše ceste?
