Gneča. Vsa parkirna mesta so zasedena. Vztrajno krožite po ulicah in parkiriščih, a ne najdete prostega mesta. Vozniki v takih primerih najdemo kup kreativnih rešitev – ki se lahko končajo tudi z obvestilom redarstva, nalepljenim na vetrobransko steklo, ali jezo stanovalcev. Kaj se sme in kaj ne pri parkiranju? In kaj se sploh da storiti, če nas napačno parkiran avto ovira?
(Ne)pravilno parkiranje
Osnovno načelo parkiranja je, da je dovoljeno na označenih parkirnih mestih. Upoštevati pa moramo tudi oznake, ki nekatera parkirna mesta namenjajo specifičnim vrstam vozil. Zato npr. nikoli ne smemo parkirati na prostoru za dostavo ali pa na parkirnem mestu za invalide. Ljudje brez ovir lahko včasih pozabimo ali zanemarimo, kako se v prometu počutijo tisti, ki se soočajo z raznimi ovirami. Vprašali smo in njihovo sporočilo je jasno.
“Samo v lekarno sem skočil«, »Ženo čakam!«, »Samo za minutko bom parkirala tukaj« … Takšne izgovore pogosto slišimo. Spoštovani vozniki, tudi če ste v vozilu in ste parkirali na parkirno mesto za invalide, ste zavzeli mesto, ki je namenjeno nam. Za nas, ovirane, namreč ni samoumevno priti do avta in potrkati na vaše okno. Zato “izgovore” raje parkirajte drugam.”
David Razboršek, Zavod Vozim
Kako pa je s parkiranjem na mestih za električna vozila?
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) je tudi glede tega jasen. Ustavljanje in parkiranje na namenskih parkirnih mestih za določene tipe vozil ni dovoljeno.
65. člen ZPrCp
Ustavitev in parkiranje sta prepovedana:
- kjer je to v nasprotju z omejitvami in prepovedmi, izraženimi s prometno signalizacijo;
- kjer je to v nasprotju z obveznostmi, določenimi s prometno signalizacijo ali na prostoru, urejenem za parkiranje vozil, kjer je to časovno omejeno in plačljivo, če dnevna parkirnina ni plačana.
Ta prepoved se nanaša tudi na polnilna mesta za električna vozila, kjer obstaja časovna omejitev in kjer se lahko e-vozilo polni, ne more pa tam zgolj parkirati.
Kdaj je napačno parkiranje tudi nevarno?
Posebej nevarno je parkiranje, ki lahko ogroža tudi življenja. To se zgodi, kadar s parkiranjem ogrozimo vožnjo kolesarjev na kolesarskem pasu ali kolesarski stezi. Kolesarske površine namreč niso namenjene mirujočemu prometu, trk kolesarja v parkirano vozilo pa lahko povzroči hude poškodbe. Enako velja tudi za pločnike – ti so namenjeni pešcem in ne parkiranju vozil.
Kako se izogniti skušnjavi?
- Najlaže je, če se v skušnjavo sploh ne spravite. To pomeni, da načrtujete pot v mestno središče brez avtomobila – parkirajte na obrobju mesta, uporabite javni prevoz, kolo, skiro, taksi ali pa se sprehodite.
- Sami pri sebi sklenite, da izgovori »ne bom dolgo«, »saj nikogar ni«, »saj me ne bodo dobili« za vas ne bodo dopustni.
- Na pot se odpravite še prej, da boste imeli čas za iskanje parkirnega mesta. Pogosto se namreč zgodi, da napačno parkiranje postane sprejemljivejše zaradi časovne stiske.
- Vnaprej se sprijaznite s stroškom. Za udobno parkiranje boste morali odšteti nekaj evrov in uporabite parkirišče ali parkirno hišo.
Kakšna je vloga staršev?
Starši imate ključno vlogo, saj ste pomemben zgled svojim otrokom. Če boste nepravilno parkirali, ne boste le kršili pravil, morda ogrožali drugih soudeležencev in kazali svoj odnos drugim, ampak boste dajali slab zgled tudi svojemu otroku.
Zato raje priporočamo, da z otrokom kritično opazujete parkiranje drugih udeležencev in se pogovarjate o posledicah napačnega parkiranja, sami pa parkirate pravilno. Več nasvetov za vzgojo otrok v prometu si preberite v članku: Dober zgled na vsakem koraku.
Ne pozabite, da vsak posameznik prispeva k boljši kulturi s pravilnim parkiranjem in ozaveščanjem drugih o pomembnosti te teme.
Kaj storiti, če opazimo nepravilno parkiranje, ki celo ogroža ostale udeležence?
Kadar ste sami soočeni z nepravilnim in celo nevarnim parkiranjem, postopajte premišljeno, ne igrajte policista in ne povzročajte konflikta. O nepravilnem parkiranju obvestite pristojno redarsko službo.
Zapomnite si vsaj ta napotek:
Vzpostavitev kulture spoštovanja parkirnih pravil je bistvena za zagotavljanje varnosti in udobja vseh udeležencev v prometu. K doseganju tega cilja prispeva vsak posameznik.
Kaj delamo za varnejše ceste?
