V obširni raziskavi, ki jo je izvedla Zavarovalnica Triglav, smo ugotovili, da se kolesarji pogosto bojijo, da jih bodo vozniki avtomobilov spregledali. S podobnim strahom pa se srečujejo tudi vozniki, predvsem starejši – skrbi jih, da bodo v hitrem tempu prometa spregledali kolesarje, e-skiroiste in pešce.
Kako se lotiti problema? Najprej poglejmo, kaj je tistih 5 stvari, za katere bi vozniki koles želeli, da jih vozniki avtomobilov slišijo in vejo. Sporočila smo zbirali in oblikovali s pomočjo kolesarjev, med katerimi je bil tudi znan aktivni kolesar Matej Praprotnik. Z njim smo nekoč že pojasnjevali dileme črtkanih talnih označb na robu cestišča.
»Sem pešec, uporabnik kolesa, javnega prevoza, pa tudi voznik avtomobila,« pove Matej Praprotnik. In takih udeležencev je v prometu veliko, saj način potovanja izbiramo glede na okoliščine. Vseeno pa včasih pozabimo, kako je biti v drugi vlogi. Kljub temu da se včasih zdi odnos med kolesarji in avtomobilisti zaznamovan s tekmovanjem, konfliktom ali nevarnostjo, pa boste opazili, da so cilji obeh skupin lahko tudi skupni.
Tu je pet stvari, za katere si kolesarji želijo, da bi jih vozniki avtomobilov vedeli in nikoli pozabili.
1) Skupno prizadevanje za ločene kolesarske poti
Površine, ki si jih kolesarji in avtomobilisti delijo, so stresne za vse udeležence. Kakšnih površin si torej želijo kolesarji?
»Večina kolesarjev si želi voziti daleč stran od avtomobilov. Najraje imajo ločene kolesarske povezave, ki so tudi dovolj široke za varno prehitevanje in vožnjo vštric. Na žalost je takšne infrastrukture v Sloveniji malo, zato bomo še nekaj časa videvali kolesarje na kolesarskih pasovih ob cesti. Tudi če vozite avto, ali predvsem zato, podpirajte gradnjo vabljivih kolesarskih povezav.«
Zgledna Štrekna
Štrekna je odlično urejena kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Po odprtju je nemudoma postala priljubljena, kar ni nenavadno. 35-kilometrska trasa je v celoti asfaltirana in odmaknjena od preostalega prometa. Zapelje vas po čudoviti Koroški, skozi 6 predorov in številnih mostičkov in nadvozov. Soteska Huda luknja, ki je nadležna za voznike avtomobilov, je za kolesarje po Štrekni pravi užitek.
»Štrekna je lepa rekreativna pot, a podobno kakovost potrebujemo tudi v mestih,« spomni Matej Praprotnik.
2) Hvala za počasno prehitevanje z razdaljo 1,5 m
Vsako prehitevanje kolesarja pomeni potencialno nevarno situacijo. To kolesarji občutijo. »Na mestnem kolesu uporabljam luč tudi podnevi. Uporabljam čelado, a tudi če sem viden in previden, se včasih ne počutim varno. Razveselim se voznikov avtomobilov, ki me prehitevajo počasi in z razdaljo 1,5 metra.«
To, kar je malenkost za voznika avtomobila, je zelo pomembno za kolesarja. Z malo pozornosti jim boste polepšali vožnjo in zmanjšali tveganje za nesrečo.
3) Tu smo. Ne spreglejte nas.
Skrb kolesarjev, da bi bili spregledani, je razumljiva, saj je pogled na svet iz kabine avtomobila drugačen, kot če ste izpostavljeni prometu, nezaščiteni in brez prijetno temperirane kabine. Želja, da ne spregledate kolesarjev, se nanaša na različne situacije – na pazljivost:
- ko zapeljete čez lužo ob robu ceste,
- ko se vključujete na glavno cesto,
- ko zavijate desno in
- ko zapeljete na parkirno mesto ali z njega.
Ko avto ustavite, naj se pazljivost ne konča. Če parkirate bočno ob cesti, je zelo pomembno, kako boste izstopili iz vozila. Preden odprete vrata, se prepričajte, da se vam od zadaj ne približuje kak kolesar. Srečanja z avtomobilskimi vrati si ne želite niti vi niti mimovozeči kolesar.
Trk kolesarja in avtomobila je problem obeh udeležencev, zato je najbolje paziti, da do tega ne pride.
4) Samo za minutko …
Kadar v urbanem in gosto poseljenem kraju ni prostora za ustavitev vozil, postane kolesarski pas priročna možnost. Takoj boste nazaj … Saj bo trajalo le minutko … Saj boste pustili vklopljene vse 4 smernike …
Veste, da so to le izgovori. Kolesarski pas ni parkirno mesto ali prostor za dostavo. Vseeno pa se dogaja, da kolesarji pogosto naletijo na blokado, ki jo je težko zaobiti. Včasih to lahko storijo le tako, da zapeljejo na cesto, kjer pa vozniki avtomobilov ne pričakujejo kolesarja. Celotna situacija poveča tveganje za nesrečo.
Kolesarji zato prosijo, da njihovih poti in pasov ne uporabljate za ustavljanje avtomobilov. Pa četudi bo trajalo le minutko.
5) 30 km/h je hitro
Cono 30 km/h vozniki avtomobilov vidijo kot tisto, kjer vozijo počasi. Ampak kolesarji imajo drug pogled: »Ko se s kolesom pelješ s hitrostjo 30 kilometrov na uro, razumeš, da je tudi to hitro. Vsekakor pri tej hitrosti nihče ne želi zbiti otroka, kaj šele, ko ste za volanom vozila, ki je težje od 1 tone.«
Ta slikoviti opis problema sporoča, da je najbolje upoštevati omejitve hitrosti, v naseljih pa je dobro peljati še malo počasneje.
Mimogrede, ste vedeli, da vse več evropskih mest prehaja na splošno omejitev hitrosti 30 km/h?
Zapomnite si vsaj ta napotek
Vozniki avtomobilov in kolesarji si pogosto delite cesto. Njihovi problemi so velikokrat tudi problemi avtomobilistov. Skupen cilj so varne in prijetne poti za vse udeležence v prometu.
Kaj delamo za varnejše ceste?
