Varne ceste Članek

Kdo že učinkovito uporablja DRAJV zemljevid in kako?

Čas branja: 5 minut

Ste vedeli, da vam DRAJV zemljevid pomaga pri prepoznavanju nevarnih odsekov, načrtovanju varnih poti, raziskovanju in daje zanimivo priložnost aktivnim državljanom za izboljšanje lokalnega okolja? Preverite, kdo in kako si lahko z njim pomaga.

1) Učni pripomoček v osnovnih šolah

Ravnatelji in zaposleni v osnovnih šolah, ki se ukvarjajo z načrtovanjem varnih šolskih poti, imajo z DRAJV zemljevidom možnost prepoznavanja nevarnih točk v okolici šol.

Primer z OŠ Moravče

Prisluhnite učiteljici z OŠ Moravče Katji Medija, ki pojasni, kako je DRAJV zemljevid postal učni pripomoček. Morda bo treba nekaj inovativnosti in začetnega truda, a uporaba spletnega kviza v kombinaciji z DRAJV zemljevidom se je izkazala kot zelo učinkovit način učenja, s katerim se šolarji na interaktiven način učijo koristnih znanj o lokalnem okolju in prometu, hkrati pa tudi vadijo branje zemljevidov in uporabo podatkov.

2) Načrtovanje boljših občinskih prometnih ureditev

Župani in občinski načrtovalci pogosto naletijo na težave, ki jim sami niso kos ali pa se lahko poslužujejo le določenih rešitev – npr. namestitev hitrostnih omejitev ali radarjev. Je tak ukrep dovolj? Ali določen ukrep poveča varnost ali le spodbudi zastoje? Kaj se dogaja na nevarnih odsekih pred in po sprejetih ukrepih? To zlahka pokažejo podatki v DRAJV zemljevidu.

Primer iz občine Velike Lašče

Kakšno orodje ponuja DRAJV zemljevid občinam, je pokazal primer na državni cesti Velike Lašče–Turjak. Na tej cesti sta križišče in prehod za pešce. Že več let imajo pešci težave zaradi gostega in hitrega prometa, ki je nevaren predvsem za otroke bližnje šole.

Edina možna rešitev, ki jo lahko zagotovi občina, je postavitev radarja. Župan občine Velike Lašče Matjaž Hočevar pojasnjuje, da bi bilo treba najti boljše rešitve, ki bi naredile pot v in iz šole bolj varno ter hkrati omogočile nemoten promet – npr. s podhodom in krožiščem. Žal do izvedbe teh rešitev še ni prišlo. In kakšno informacijo so podatki DRAJV zemljevida dali občini?

»Pri aplikaciji mi je všeč, da se vidi, koliko je kršitev. Aplikacija daje tudi podatke, koliko je dnevnega prometa,« je povedal župan občine, ki sam ne more rešiti težave na državni cesti. »Podatke bomo poslali na Direkcijo, se poskusili dogovoriti za sestanek, saj do zdaj ni bilo posluha. Podatki pa lahko pomenijo spodbudo, da se ta odsek ustrezno uredi in zagotovi varnost,« je še povedal.

DRAJV zemljevid smo predstavili na letošnji Anatomiji vožnje. Pokazali smo, kako ponuja povsem nov vpogled v način vožnje slovenskih voznikov. Več o tem preberite v članku: Z DRAJV podatki do varnejših poti.

3) Študenti in raziskovalci analizirajo in raziskujejo

Zanimivi vsebinski podatki iz DRAJV zemljevida so na voljo za prenos vsem. Vsebujejo kar 60 milijonov tveganih vozniških dogodkov, ki jih je aplikacija DRAJV zbrala v osmih letih. Taka baza podatkov omogoča uporabo za različne analize. Lahko se uporabijo tudi kot vhodni podatki za delo z umetno inteligenco, s čimer se še bolj razširijo možnosti njihove uporabe.

Primer s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo

Prof. dr. Krištof Oštir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo nam je pojasnil, kaj ponuja zbirka podatkov iz DRAJV-a za študente in raziskovalce:

»Podatki DRAJV predstavljajo dragocen podatkovni niz, predvsem zato, ker je podobne podatke v takšnem obsegu in kakovosti tudi na svetovnem nivoju izredno težko – ali celo nemogoče – pridobiti. Prosto dostopni podatki DRAJV omogočajo izvedbo številnih prostorskih in statističnih analiz.« Prof. Oštir je pojasnil, da lahko študenti na realnih podatkih izvedejo analize, ki jih med študijem spoznajo le v teoriji. Raziskovalci pa lahko podatke DRAJV uporabijo za družboslovne in tehnične študije.

Zanimalo nas je, kaj konkretno lahko študenti analizirajo in ugotavljajo.

»Študenti so predlagali možnosti prostorskih analiz, recimo glede na razgibanost površja, »ukrivljenost« in gostoto cest, število in starost voznikov …«

So morda znane že kakšne ugotovitve ali izkušnje z delom z DRAJV zemljevidom?

»Opravili smo prve preliminarne analize in ugotovili, da je večina voženj kratkih, manj kot 10 km ali celo 5 km. Zelo značilne so jutranje in popoldanske prometne konice v in iz večjih središč, kar smo sicer pričakovali. Precej pa nas je presenetila velika uporaba mobilnih telefonov med vožnjo,« je razkril prof. dr. Oštir.

4) Upravljanje naravnih zaščitenih območij

V Sloveniji je kar 40 % območij zaščitenih. To so različni krajinski parki in deli Nature 2000. Na takih območjih prihaja do konflikta med človeškimi dejavnostmi in naravnimi procesi. Zaščitena območja so naš ponos, a tudi zanimive turistične točke, ki pa seveda niso primerne za množične obiske in obilico prometa. Pomembno je, da z zaščitenimi območji upravljamo odgovorno in pazljivo, saj gre za pomembna območja s pestro biotsko raznovrstnostjo. V veliko pomoč pri načrtovanju trajnostne mobilnosti in obiska v teh zaščitenih območjih je DRAJV zemljevid.

Primer Triglavskega narodnega parka

»Podatki bi nam lahko pomagali pri boljšem načrtovanju in analiziranju potreb trajnostne mobilnosti v parku in zaznave problematičnih točk – prometno obremenjenih točk v parku,« je pojasnila Sara Rendulič iz informacijsko-izobraževalne službe Triglavskega narodnega parka (TNP). Podatki iz DRAJV zemljevida bi jim prišli prav tudi kot dodatna pomoč pri sprejemanju odločitev v zvezi s trajnostno mobilnostjo in z obiskovanjem parka.

Možno uporabo podatkov vidijo pri:

  • boljšem načrtovanju linij trajnostnega prevoza,
  • usmerjanju obiskovalcev na točke, kjer bodo lahko uporabili trajnostne možnosti prevoza za obisk TNP-ja,
  • načrtovanju koridorjev in mirnih območij za prostoživeče živali ter
  • umirjanju prometa in hrupa na problematičnih točkah.

5) Pomoč odločevalcem in institucijam

Kljub temu da imajo odločevalci in uradne inštitucije svoja orodja za delo, jim lahko DRAJV zemljevid predstavlja dodatno orodje za zagotavljanje večje varnosti in prepoznavo točk, kjer je morda potreben pogostejši nadzor.

Z njim lahko namreč vidijo, kje se dogajajo:

  • prekoračitve hitrosti,
  • premiki telefona, ki pomenijo uporabo telefona med vožnjo,
  • sunkovita zaviranja,
  • prekomerna pospeševanja in
  • izrazite sile v ovinkih.

Vse to so tvegana vedenja v prometu in taka tveganja poskušamo vsi zmanjševati.

Zapomnite si vsaj ta napotek

DRAJV zemljevid je orodje, ki zbira podatke s pomočjo mobilne aplikacije DRAJV in jih daje na voljo vsem. Tudi sami lahko preverite prometno dogajanje v svojem okolju in kot aktivna državljanka ali aktivni državljan sprožite pobudo, ki bo pripomogla k večji varnosti.

Oznake članka: avtomobilisti, drajv, hitrost

Kaj delamo za varnejše ceste?

Kdo že učinkovito uporablja DRAJV zemljevid in kako?

DRAJV zemljevid pomaga prepoznati nevarne odseke, načrtovati varne poti in raziskovati. Aktivnim državljanom daje orodje za izboljšanje lokalnega okolja.

Prostoferke – odlične voznice, srčne prostovoljke

Spoznajte srčne prostovoljne voznice, ki so v prevozih starejših našle veselje, smisel, družbo in način za ohranjanje vozniške kondicije.

Z DRAJV podatki do varnejših poti

Spoznajte DRAJV zemljevid, ki ponuja povsem nov vpogled v način vožnje slovenskih voznikov in v najpogostejše izzive v prometu.

Bi kupili e-skiro svojemu otroku?

E-skiro ni igrača, zato je prav, da starši opravijo tehten premislek pred nakupom e-skiroja za svojega otroka. Preverite osnovne nasvete za lažjo odločitev.