Se vedno držite predpisanih omejitev hitrosti? Morda kdaj spregledate kak znak ali pa ga zavestno ne upoštevate? To se zgodi večini voznikov. A s pomočjo analiz in prijav uporabnikov aplikacije DRAJV smo ugotovili, da obstajajo odseki, ki voznikom povzročajo preglavice tudi takrat, ko se želijo držati omejitev. Kako? Zakaj? Preverite spodnje štiri težave in rešitev, s katero se boste znebili dvomov glede ustrezne hitrosti vožnje.
1. Hitra cesta, avtocesta in cesta, določena za motorna vozila – poznate razlike?
Sredi leta 2016 smo v Sloveniji dobili nov znak, ki označuje hitro cesto. Na modri podlagi z belo barvo od takrat ni več narisan avtomobil, ampak cesta. Od znaka za avtocesto se razlikuje le po osnovni barvi in razmerju med stranicami pravokotnika.
Kljub temu da je od takrat minilo že nekaj časa, prihaja do pomot in zmešnjav med spodnjimi tremi znaki za urejanje cestnega prometa. Za vsako vrsto ceste namreč velja drugačna dovoljena hitrost vožnje.
Cesta, določena za motorna vozila
Največja dovoljena hitrost je 90 km/h.
Hitra cesta
Največja dovoljena hitrost je 110 km/h.
Avtocesta
Največja dovoljena hitrost je 130 km/h.
En od načinov, ki voznikom lahko pomaga pri upoštevanju omejitev, je mobilna aplikacija DRAJV. Ta voznikom že med vožnjo prikazuje dovoljeno hitrost vožnje, na koncu pa poda oceno varnosti vožnje.
Kako aplikacija DRAJV ve, kakšna je dovoljena hitrost za vsak odsek ceste?
Aplikacija DRAJV s strežnika bere podatke o cestnih omejitvah po posameznih odsekih za večino javnih cest. Pogoj za uporabo aplikacije pa je dostop do informacije o lokaciji telefona, ki jo naprava določi s pomočjo GPS-sprejemnika.
V aplikaciji se uporabniku v realnem času in glede na njegovo lokacijo prikazuje omejitev, ki je v tistem trenutku odčitana z zemljevida s podatki o cestnih omejitvah.
2. Sprememba signalizacije
Prometna infrastruktura se skozi čas spreminja. Ceste se obnavljajo, razširjajo, spreminja se prometni režim ali pa praksa pokaže, da so določeni cestni odseki nevarni in je treba umiriti promet. Vse to so lahko razlogi za spremenjeno signalizacijo.
V zadnjih letih smo zaznali nekaj sprememb signalizacije, ki so nekatere voznike dodobra zmedle. Ker vseh ne moremo predstaviti, na tem mestu izpostavljamo dve.
Črnuče–krožišče Tomačevo
Na odseku dvopasovnice Črnuče–krožišče Tomačevo so zamenjali prometne znake med izhodom iz krožišča Tomačevo v smeri proti Črnučam ter po križišču z Brnčičevo v smeri proti krožišču Tomačevo. Znake za začetek hitre ceste so nadomestili znaki za začetek ceste, ki je določena za motorna vozila. To pomeni, da se je znižala tudi največja dovoljena hitrost vožnje. Namesto prejšnjih 110 km/h velja omejitev 90 km/h.
Bistrica pri Tržiču–Podbrezje
Podobno spremembo smo zaznali na Gorenjskem. Na cesti od Bistrice pri Tržiču proti Podbrezju in v obratni smeri je bila leta 2017 spremenjena največja dovoljena hitrost vožnje. Z nekdanjih 110 km/h je bila zmanjšana na 90 km/h. Zmanjšanje je posledica večjega števila prometnih nesreč na tem odseku, ki jih je zaznala policija. Kljub temu da je od spremembe minilo že nekaj let, sprememba še vedno zmede nekatere voznike.
Kako hitro se spremembe v signalizaciji vnesejo v aplikacijo DRAJV?
Infrastrukturne spremembe redno spremlja ponudnik podatkov o cestni infrastrukturi. Dvakrat letno jih razvijalci obnavljajo v DRAJV-ovi podatkovni bazi.
Baza pa se posodablja tudi s pomočjo povratnih informacij uporabnikov aplikacije DRAJV, ki lahko odseke z napačnimi omejitvami prijavijo kar znotraj same aplikacije. Vsa sporočila so posredovana ponudniku cestnih podatkov, ki prijave preveri in napačne omejitve hitrosti ustrezno posodobi.
3. Izvoz z avtoceste in omejitev 40 km/h
Avtocesta dopušča največjo hitrost vožnje in vozniki to radi izkoristimo. Ko želimo zapustiti avtocesto in zapeljati na izvoz, pa se pred nami pojavi znak za omejitev hitrosti na 40 km/h. Zahteve po nenadni upočasnitvi se vozniki pogosto ne držijo. Še več. V primeru zgoščenega prometa bi bilo sunkovito zaviranje lahko celo nevarno, saj vozniki za nami verjetno ne pričakujejo tako nenadnega zmanjšanja hitrosti, čeprav bi ga morali.
To je še en primer, ko se vozniki ne držijo omejitve do potankosti. Seveda pa je nujno treba zmanjšati hitrost in varno zapustiti avtocesto.
Kako aplikacija DRAJV točkuje prekoračitve omejitev hitrosti na izvozih z avtoceste?
Uporabnik bo na izvozih z avtoceste v aplikaciji videl omejitev 40 km/h. Če bo omejitev prekoračil, bo dobil opozorilo o prekoračitvi.
Kljub temu da aplikacija uporabnika opozori, ga z znižanjem ocene kaznuje šele ob nekoliko daljšem (nekajsekundnem) neupoštevanju omejitve hitrosti. Takšni odseki običajno daljše vožnje niti ne omogočajo. Aplikacija pa pri oceni vožnje tolerira prekoračitev hitrosti:
- do 5 km/h pri vožnji do 100 km/h in
- do 7 km/h pri vožnji nad 100 km/h.
4. Izjeme in dileme v naselju in zunaj naselja
Običajno velja – in to določa tudi zakon o pravilih cestnega prometa – da je na dvopasovnih cestah dovoljena hitrost vozil v naselju 50 km/h, zunaj naselja pa 90 km/h. Poleg tega poznamo še različna območja omejene hitrosti (na primer »cona 30« ali območja umirjenega prometa, kjer je dovoljenja hitrost vožnje 10 km/h) in odseke, kjer znaki označujejo začetek in konec omejitev. Prepogosto se v takih primerih dogaja, da vozniki prekoračijo hitrost – preverite zakaj.
V naselju
Včasih prihaja tudi do izjem, na katere morajo biti vozniki pozorni. Hitrosti v naseljih so namreč lahko tudi povišane. To določa 2. točka 46. člena zakona o pravilih cestnega prometa: »Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.« Primer je skoraj celotna Celovška cesta v Ljubljani, kjer je dovoljena hitrost 60 km/h, ponekod pa je zvišana celo na 70 km/h.
Zaplete se, ker vsako križišče tako zvišano hitrost razveljavi in nato se ponavljajo prometni znaki za vsakim križiščem. Ker je pogosto fizično nemogoče ponoviti prometni znak tik za križiščem, se vmes pojavijo zelo kratki deli odseka, kjer velja omejitev 50 km/h. Taka ureditev lahko povzroči nekaj zmede. Dodatno težavo lahko predstavljajo tudi križišča, za katera ni jasno, ali sploh gre za križišče. To vprašanje se pojavi pri nesemaforiziranih križiščih s cesto nižje kategorije ali pa pri priključkih, kjer ni posebne prometne signalizacije ali talnih označb, ki bi jasno nakazovala, da gre za križišče.
Zunaj naselja
Tudi zunaj naselij poznamo izjeme in težavne situacije z omejitvami hitrosti. Tak primer je stara cesta med Brezovico in Vrhniko, kjer se omejitve hitrosti pogosto spreminjajo. Vozniki temu težko sledijo in še težje to striktno upoštevajo, zato vozniki vozijo z neko vmesno hitrostjo in po občutku.
Včasih pa naletimo celo na nerazložljive primere, kot je na primer uradno kategorizirana avtocesta po Pomurju, ki pa sploh nima odstavnega pasu in zato bolj spominja na hitro cesto. Tudi omejitev hitrosti na pomurski avtocesti je le 110 km/h, in ne 130 km/h, kot velja na drugih avtocestah. To lahko voznika, mislečega, da vozi po avtocesti, zavede.
Če upoštevamo vsa vprašanja, na katera si mora med vožnjo voznik v hipu znati odgovoriti, lahko ugotovimo, da strogo upoštevanje hitrostnih omejitev ni vedno preprosta naloga. V takih primerih je mobilna aplikacija DRAJV zelo uporabno orodje.
Za osvežitev pravil v nekoliko težjih primerih omejitev hitrosti pa rešite naš test!
Kaj delamo za varnejše ceste?
