Vozim se logo Vozim se logo Triglav logo Triglav logo Triglav logo
Cestni bonton

Kako hitro smete po pločniku?

Objavljeno: maj 2020
Čas branja: 12 minut

Vsak peti meni, da je pot po skupnih površinah in pločnikih nevarna. To je pokazala anketa o sobivanju na skupnih prometnih površinah, ki smo jo izvedli na vozimse.si. Pločniki in skupne površine v urbanih središčih so območja, kjer se srečujejo pešci in kolesarji, vse pogosteje pa se jim pridružujejo tudi rolarji, rolkarji in skiroisti. Njihovo skupno bivanje vse pogosteje zaznamuje slaba volja, poleti 2019 pa se je celo v medijih pogosto pisalo o nesrečah, ki so jih povzročili vozniki električnih skirojev in rolk. A kdo je res kriv za nastale nesreče in kako jih lahko preprečimo? Preberite, kako lahko prispevate, da bo gibanje po skupnih površinah varnejše.

Prepoznate površine, kjer sobivamo?

Območje umirjenega prometa
1. korak
Območje umirjenega prometa

Prostor, kjer imajo pešci prednost pred vozili in drugimi udeleženci v prometu in kjer je s prometnim znakom nakazano, da je dovoljena tudi igra otrok, zato je najvišja dovoljena hitrost za katerokoli prevozno sredstvo 10 km/h.

Območje za pešce
2. korak
Območje za pešce

Imenovano tudi »pešcona«. Namenjeno je sicer pešcem, a dovoljuje uporabo tudi uporabnikom drugih prevoznih sredstev (koles, e-skirojev in skirojev, rolk in rolerjev), tako da ne ogrožajo pešcev.

Kombinacija kolesarske steze in pločnika
3. korak
Kombinacija kolesarske steze in pločnika

Območja, kjer ena prometna površina poteka preko druge in je prehajanje uporabnikov med eno in drugo površino neizogibno. To je na primer ob avtobusnih postajališčih, kjer potniki korak po izstopu že prečijo kolesarsko stezo.

To so območja, ki jih predvidevajo in urejajo predpisi. V resnici pa so območja sobivanja vsa območja v urbanih okoljih, kjer se na majhnih površinah srečujejo pešci in uporabniki različnih prevoznih sredstev z različnimi hitrostmi – v praksi to običajno pomeni površine, primarno namenjene pešcem. S spremembami, ki se dogajajo v urbanih središčih, bodo ta območja vedno večja, zato je bistveno, da se vprašamo, kako na njih lahko dosežemo sožitje.

Po podatkih Slovenske policije je bilo leta 2019 za kolesarje in pešce na kolesarskih stezah in pločnikih precej varno. Na teh območjih je bilo le 3 % vseh nesreč pešcev in kolesarjev v naseljih. So torej pločniki in skupne površine v urbanih okoljih res nevarni?

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

Na našem spletnem mestu smo uporabnike povabili, da sodelujejo v anketi Kolesarji, skiroisti in pešci – je dogovor možen?, v kateri smo spraševali o najpogostejših opažanjih in težavah, ki jih imajo udeleženci prometa na skupnih površinah. 1103 uporabniki so nam pomagali ustvariti sliko o tem, s kakšnimi težavami se srečujejo. Tisti, ki so anketo izpolnili, so v prometu najpogosteje pešci (41 %), vozniki vozila (28 %) ali kolesarji (20 %). Dva od treh sta menila, da na skupnih površinah opažata le manjša trenja.

Vsak peti v anketi je menil, da so območja nevarna, pri čemer so kolesarji tisti, ki so najbolj problematični. Za najbolj nepazljive so jih označili vsi in celo 40 % kolesarjev je mnenja, da so kolesarji nepazljivi do drugih. Za kolesarji se ljudem zdijo na pločnikih nepazljivi do drugih tudi pešci in skiroisti. Niso pa kolesarji edini, ki so kritični do svoje skupine. Skoraj 40 % pešcev je mnenja, da so nepazljivi do ostalih prav oni – pešci. V nadaljevanju za obe skupini ponujamo nasvete, kako postati bolj pazljiv.

Dinamika in raznolikost sta narava skupnih površin

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

Za uspešno sobivanje in dobro voljo ni dovolj le to, da ne prihaja do nesreč. Včasih, kot smo že nakazali, je pomembno tudi dobro počutje. V naši anketi smo spraševali tudi, katere situacije vas najbolj motijo na skupnih površinah. Trije od štirih so odgovorili, da jih motijo skupinice, ki se ustavijo sredi površine in klepetajo, dva od treh motijo pešci, zatopljeni v mobilni telefon. Enega od treh motijo »vozičkarji« in malčki na poganjalcih. Vse našteto je del dinamike skupnih površin in zaznamuje življenje v mestih.

Namesto da bi iskali vzroke pri posameznih skupinah udeležencev, Andrej Brglez, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, predlaga, da se vsi zavedamo dveh dejavnikov, ki vplivata na varnost na teh površinah: opazovanje in hitrost.

»Pojavi sobivanja, o katerih govorimo, niso novost. Podobno nasprotovanje je sprožil prihod avtomobila in pred njim prihod kočije. Vedno ko se zgodi sprememba ustaljenega življenjskega utripa, pride do motenj. Sedaj smo pred dvema možnostma: prva je urejanje situacije z zakoni in predpisi, ki vodi v vedno večji nadzor, druga pa je, da se kot družba naučimo paziti eden na drugega. Namesto da se ogrožamo, lahko v tem novem vozlišču oz. prostorih novega srečevanja pri različnih hitrostih ustvarimo nekaj, kar družba potrebuje: varnost. Če se lahko zanesem, da družba pazi name, je to nekaj najlepšega.«

Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo

Opazovanje je pomembno tudi na pločniku

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

Vedno se moramo truditi za očesni stik z vsemi, ki so pred nami. Spremljati moramo, kako se ljudje okoli nas premikajo. Še posebej pa je to ključno za tiste, ki se premikajo hitreje, poudarja Andrej Brglez. V praksi to pomeni, da morajo vsi, ki se premikajo hitreje od najranljivejše skupine (pešci), zelo natančno opazovati dogajanje okoli sebe, da lahko pravočasno opazijo morebitno nevarnost. Seveda pa je težko opazovati, če so oči zaposlene z mobilnim telefonom. Dva od treh sodelujočih sta mnenja, da so problematična vedenja na skupnih površinah posledica ukvarjanja z mobilnimi telefoni (klici, fotografiranje ali glasba).

Opazovanje je ključnega pomena tudi v avtomobilu. Preverite, kako se je slabo opazovanje končalo v preizkusih, ki so jih na simulatorju vožnje delali vozniki po vsej Sloveniji.

64 % vprašanih v anketi je menilo, da so težave na skupnih območjih povezane s telefoni, pa naj gre za govorjenje ali za delanje selfijev – s stvarmi torej, ki kradejo pozornost.

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

Odgovornost je na strani hitrih

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

Ko se na vozišču z avtomobilom odločimo prehitevati kolono, je jasno, da moramo pred tem dobro pretehtati tveganje takega manevra in v nadaljevanju prevzeti tudi odgovornost za sprejeto odločitev. Bolje kot znamo predvideti, kako bodo ravnali tisti pred nami, ki se premikajo z različnimi hitrostmi, in bolj kot smo pozorni in zbrani, večja je verjetnost, da bomo prehiteli brez ogrožanja sebe ali drugih. Tudi območja urbanega mobilnostnega sobivanja zaznamuje gibanje udeležencev z različnimi hitrostmi in tako je tudi to prostor nenehnega prehitevanja. Zato bi morali upoštevati enaka pravila prehitevanja – z vodilom jaz pazim na druge, oni pa name. Vsak naslednji korak in prevožen meter s kolesom, skirojem ali električno rolko je lahko vzrok za slabo voljo ali povod za konsenz, še poudarja Andrej Brglez.

Obeta se pravilo prilagojenosti na hitrost pešca. Prinesla jo bo verjetno nova zakonodaja za skupna območja, ki se obeta že od konca leta 2019. Toda za kolo ali skiro je gibanje s hitrostjo pešca muka. Zato moramo tisti, ki se premikamo hitreje od pešcev, nase prevzeti odgovornost za morebitne posledice. V nasprotnem primeru, v to je Brglez prepričan, bo sledilo najprej še bolj močno zakonsko reguliranje, kdo se sme kje voziti in kako hitro, nato povečan aktiven nadzor redarjev in policije, nazadnje pa celo elektronsko omejevanje hitrosti koles, skirojev in vseh drugih prevoznih sredstev, ki bi se na primer v coni pešcev lahko peljala hitreje od 3 ali 5 km/h. Glede na razpoložljivo tehnologijo in siceršnje družbene trende je taka prihodnost za vogalom, še poudarja sogovornik. Posledice trka so namreč tudi na pločnikih zelo resne. Primer, ki ga opiše Brglez, je vsakdanji: 70-kilogramski kolesar z 20 km/h trči v pešca, ki mu nasproti hodi s hitrostjo 5 km/h – vsaj pešec bo utrpel resne poškodbe.

92 % vprašanih v anketi je menilo, da je na skupnih območjih težava previsoka hitrost različnih oblik prevoznih sredstev.

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

»Pešec, ki je stopil vstran, ne prekriža poti hitrejšemu. Ni res, da ti nekdo zapre pot, če si prišel hitreje kot on. Če jaz prehitevam vse, potem moram biti zelo previden, ker je prehitevanje pač tvegan manever. Hitrejši mora to odgovornost prevzeti nase.«

Andrej Brglez

Ste se že kdaj znašli v kateri od teh situacij?

Kot pešec

1. V območju za pešce hodite naravnost, ko levo opazite pekarno in se spomnite, da morate kupiti kruh. Sunkovito spremenite smer, pri tem pa vas le za las obvozi kolesar, ki prihiti mimo. Bi lahko uganil vašo namero?
Že res, da bi moral kolesar voziti s hitrostjo vaše hoje, a ob nenadni spremembi gibanja se lahko v vas zaleti celo pešec. Tudi kot pešec imejte pregled nad dogajanjem okoli sebe – če želite spremeniti smer, preverite, če so ostali opazili vašo namero.

2. Za seboj vlečete potovalni kovček na kolesih. Prečkate kolesarsko stezo in se ustavite na avtobusni postaji. Ste pozorni, kje je vaš kovček?
Kadarkoli imate s seboj večji tovor, upoštevajte, da z njim zasedete več prostora, in pazite, da ne ostane na kolesarski stezi, ki ste jo prečkali. Kolesar, ki se bliža, bo pričakoval, da boste pot nadaljevali in torbo umaknili. Zaradi izogibanja v zadnjem trenutku lahko pade ali trči v drugega pešca.

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.
Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

Kot kolesar

1. Na skupnem območju naletite na odsek, kjer je zelo veliko pešcev. Zasedli so vso širino področja, pa tudi ko jim pozvonite, vas ne opazijo. Poskusite se ob strani prebiti mimo skupne, a pri tem podrgnete ob steno stavbe in skoraj padete. Kako lahko varno rešite situacijo?
Ko je na kolesu nemogoče varno prečkati pot, z vožnjo s hitrostjo pešca pa imate težave, je najbolj smiselno, da sestopite s kolesa in do sprostitve poti kolo potiskate ob sebi.

2. Bližate se avtobusnemu postajališču – kolesarska steza vodi med cesto in postajo. Nenadoma iz avtobusa na kolesarsko stezo skoči pešec. K sreči sta pločnik in steza v isti višini, da se lahko umaknete na pločnik, in tam trenutno tudi ni pešcev, sicer bi se končalo slabo. Se razjezite na pešca?
Res je, da bi moral pešec preveriti, preden stopi iz avtobusa, še posebej, ker prihajate z desne. A tudi kolesar mora dobro opazovati dogajanje okoli sebe in takšne situacije pričakovati, ko se na postajališču ustavlja avtobus. Enako velja za avto, ki morebiti ustavi na postajališču – velika verjetnost je, da bo kdo izstopil.

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

»Kar je morda zame hitro, je za nekoga, ki je starejši, lahko absolutno prehitro. Zaradi starosti dojema in tudi reagira drugače. Za mlajšega od mene, z boljšimi senzornimi sposobnostmi, pa celo počasi. Kljub temu si mlajši ne more privoščiti večje hitrosti, ker je sobivanje situacija med dvema (ali več udeleženci).

Na eni strani mlajši ima lahko na drugi strani nekoga, ki je starejši in njegova reakcija morda ne bo niti približno takšna, kot bi si jo predstavljal mlajši in okretnejši. Prav tako je treba upoštevati tudi gibalno ovirane in slepe, slabovidne, gluhe, ki bodo tudi reagirali drugače, kot bi pričakovali.«

David Razboršek, Zavod Vozim

Kot rolkar, rolar ali skiroist:

1. Na rolerjih švigate po območju za pešce med pešci. Imate dovolj pregleda nad dogajanjem okoli sebe?
Rolerji, rolke, skiroji, vse to so prevozna sredstva, ki so hitra in okretna. Na območjih sobivanja bi morali uporabljati hitrost pešcev, pri višjih hitrostih pa naj vas usmerja pravilo, da ste lahko le toliko hitri, kolikor ste lahko še vedno pozorni na svojo okolico in se pravočasno odzovete na morebitne spremembe.

2. Z električnim skirojem na območju za pešce vozite hitreje od pešcev. Eden med njimi se ustavi in zatopi v telefon, vi boste kmalu zapeljali mimo. Kaj storite?
Električni skiroji so zelo tihi, zato je zelo verjetno, da se pešec ne zaveda, da se mu bližate. Uporabite zvonec ter obzirno in na primerni razdalji opozorite pešca, da se bližate.

Fotografija avtomobila, poškodovanega v trku.

»Čeprav sem v skateparku vajen hitre vožnje na rolki, na javnih površinah, kjer so tudi drugi ljudje, vedno pazim na hitrost. Če se na primer približujem skupini ljudi, se raje ustavim, poberem rolko in grem mimo njih peš. Enako pomembno je, da na rolki upoštevaš, da med vožnjo po klancu hitro dobiš veliko hitrost in da potrebuješ več časa, da se ustaviš.

Na primer ko se odpravim proti Prešernovemu trgu v Ljubljani, kjer je klanec in vedno pričakujem dosti ljudi, se nikoli ne peljem. Raje poberem rolko in se preprosto sprehodim.«

Timotej Lampe Ignjić, profesionalni skateboardar

Z otroki in psi:

1. Z otrokom hodite po pločniku, ko se otrok nenadoma zapodi v desno, kjer je zagledal mačka. Pri tem spotakne starejšo gospo, ki hodi v nasprotno smer. Kako lahko preprečite trk?
Če ste z otrokom udeleženi v prometu, ga držite za roko, dokler ne zna sam upoštevati usmeritev, ki veljajo za pešce v prometu. Za njegovo ravnanje ste v vsakem primeru odgovorni starši.

2. S psom se odpravite na sprehod po mestu, seveda ga imate na povodcu. Ker je manjše rasti, ga ostali udeleženci v prometu ne opazijo hitro, je pa tudi precej živahen. Kako preprečite trk s kolesarjem?
Povodec je za psa nujen, a pomembno je tudi, da je kratek. Psa vodite ob sebi, saj na dolgi vrvi obstaja nevarnost, da steče pod kolesa kolesarja ali pa z vrvjo spotakne drugega pešca.

3. S prijateljico ali prijateljem se odpravita na sprehod z vozički. Otroka zaspita, zato se odločita za umirjen tempo. Na kaj morata paziti?
Utrujenih staršev ni težko razumeti, da se na sprehod odpravijo s počasnim tempom. A vseeno se morate zavedati, da dva vozička vzporedno marsikje zasedeta celotno širino pločnika in tako ovirate ostale sprehajalce in udeležence v prometu. Zato vedno pazite, da je ob vas dovolj prostora, da vas lahko prehiti vsaj pešec, in se na ožjih površinah odločite, da ne hodite vštric.

SORODNE VSEBINE

Prijavite se na e-novice

Vsak mesec berite o manj znanih pravilih CPP, osvežujte svoje znanje o cestnem bontonu in ostanite varen voznik!

Moje ceste

30 dolgoletnih voznikov na ponovni izpitni vožnji

30 dolgoletnih voznikov na ponovni izpitni vožnji

30 voznikov se je odpravilo na vožnjo z učiteljem vožnje in ocenilo svoje znanje. Preverite, kaj so ugotovili!

Preberi več
Turneja mobilnosti je pokazala, kje v Sloveniji so najboljši vozniki

Turneja mobilnosti je pokazala, kje v Sloveniji so najboljši vozniki

Kje v Sloveniji so najboljši, kje pa najbolj samozavestni vozniki? Preverite, kam je simulator vožnje uvrstil vaš kraj.

Preberi več
Turneja mobilnosti razkriva, kdo vozi bolje: moški ali ženske

Turneja mobilnosti razkriva, kdo vozi bolje: moški ali ženske

Turneja mobilnosti razkriva, ali so moški res boljši vozniki in ali so mladi res neprevidni na cesti. Preverite!

Preberi več
Priložnost za preizkus vozniškega znanja v vašem kraju

Priložnost za preizkus vozniškega znanja v vašem kraju

Turneja mobilnosti prihaja v vaš kraj – preverite, kdaj!

Preberi več
Je tudi vaše otroke v šolo spremljal kuža Pazi?

Je tudi vaše otroke v šolo spremljal kuža Pazi?

Preverite, kako kuža Pazi za vse prvošolce brezplačno zagotovi obvezne rumene rutke.

Preberi več
Kako je vozniški izpit naredila Anamarija Lampič

Kako je vozniški izpit naredila Anamarija Lampič

Anamarija Lampič je smučarska tekačica. Vprašali smo jo, kdaj je naredila vozniški izpit in ali tekmovalnost vpliva na njeno vožnjo.

Preberi več
Smo Slovenci res (pre)hitri in (pre)drzni?

Smo Slovenci res (pre)hitri in (pre)drzni?

Kako vozimo Slovenci in kaj so rešitve za zmanjšanje črnih statistik in izboljšanje vozniških navad? Preveri!

Preberi več