Ne samo, da so križišča strah vseh bodočih voznikov začetnikov, ki se pripravljajo za teste CPP, tudi marsikateri izkušeni voznik se v njih ne počuti dobro. Še posebej, ko ugasnejo semaforji.
Zakaj je tako? Znanje cestnoprometnih predpisov včasih preprosto ni dovolj, da voznik reši situacijo, ki nastane v križišču. Potrebuje tudi mehkejše spretnosti in znanja s področja cestnega bontona. Kje brez tega ne bo šlo? Preverite spodnje primere!
Preden pa nadaljujete z branjem, preverite svoje znanje skozi pet kratkih vprašanj.
Na križišču se križajo ali združujejo poti različnih udeležencev v prometu: od pešcev in kolesarjev do voznikov motorjev, osebnih ali večjih vozil.
Na policiji opozarjajo, da je zato nevarnost prometne nesreče v križišču večja kot na drugih prometnih površinah. Potek vožnje v križišču določajo tako znaki in cestnoprometni predpisi kot tudi semaforji in policisti. Naloga voznikov v križišču pa je, da pazijo na šibkejše udeležence v prometu in seveda tudi na svojo lastno varnost.
Po čem se orientirate v križišču?
Pripeljete v križišče, v katerem gori semafor, hkrati pa v njem stoji tudi policist. Dokler so policistovi signali usklajeni s semaforjem, je vse v najlepšem redu. Ko pa policist vozilom, ki imajo na semaforju zeleno, signalizira, da morajo stati, je marsikateri voznik zmeden. Ključno je, da vsak voznik pozna strog vrstni red upoštevanja različnih oblik signalizacije v križišču, ki je sledeč:
- Kadar v križišču promet ureja policist, imajo znaki policista najvišjo veljavo in razveljavijo vso ostalo prometno signalizacijo.
- Če v križišču s semaforji ni policista, ki bi urejal promet, udeleženci v prometu upoštevajo semaforje, ki razveljavijo prometne znake za prednost.
- Znake nad semaforji vozniki upoštevajo v primeru, kadar semaforji ne delujejo ali kadar na semaforju utripa rumena luč.
- Kadar semafor ne deluje ali na njem utripa rumena luč ter nad semaforji ni prometnih znakov, veljajo pravila CPP.
Ne spreglejte vozil s prednostjo ali za spremstvo
Vozila, označena z modro lučjo, so vozila s prednostjo. Zakon o cestnih predpisih določa, da jim morajo udeleženci cestnega prometa takoj dati prosto pot. Vozniki se morajo z vozili umakniti k robu vozišča. Če je zaradi neovirane vožnje vozila s prednostjo potrebno, morajo ob robu ali zunaj vozišča tudi ustaviti. Kadar se znajdete v takšni situaciji, odreagirajte mirno.
Vozila, označena z modro in rdečo lučjo, so vozila za spremstvo. Zakon o cestnih predpisih določa, da morajo vozniki vozilu, ki daje tak znak, in vozilu oziroma vozilom, ki ga/jih spremlja, dati prosto pot. Vozniki morajo ustaviti vozila ob robu ali zunaj vozišča. Vožnjo smejo nadaljevati šele, ko odpelje mimo vozilo, vozili oziroma vsa vozila v koloni, vključno z zaključnim vozilom, ki daje znake z rdečo in modro svetilko.
Ključni pravili, ki ju morate upoštevati v križiščih
Desno pravilo
Desno pravilo velja, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
- Vozila so na istem prednostnem nivoju.
- Poti vozil se križajo (obstaja točka možnega trčenja).
- Vozila si prihajajo z bočne smeri.
Desno pravilo pravi, da ima v križišču enakovrednih cest prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (ne glede na to, kam bo zavilo). Vozilo na levi strani mora počakati.
Pravilo srečanja
Pravilo srečanja velja, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
- Vozila so na istem prednostnem nivoju.
- Poti vozil se križajo (obstaja točka možnega trčenja).
- Vozila si prihajajo nasproti.
Pravilo srečanja pravi, da mora voznik, ki na križišču zavija v levo, pustiti prednost vozilom, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno.
Upoštevajte tudi ostala pravila
- Ko voznik pri zavijanju prečka dvosmerno kolesarsko stezo, mora pustiti prednost vsem kolesarjem (ne glede na smer vožnje), ki vozijo po tej stezi.
- Voznik, ki zavija v desno, mora pustiti prednost tudi avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo po označenem prometnem pasu za vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu, po katerem vozi.
- Voznik, ki na križišču zavija v levo ali v desno, mora dati prednost pešcem, ki prečkajo vozišče, na katero namerava zapeljati.
- Na vseh drugih križiščih, kjer je promet oziroma prednost vozil urejena s prometno signalizacijo, mora ravnati voznik v skladu s pomenom te signalizacije, pri tem pa mora v določenih situacijah upoštevati tudi prometna pravila, zlasti desno pravilo in pravilo srečanja.
- Kadar se vozilo vključuje v promet na prednostno cesto s ceste, ki je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna, mora pustiti prednost vsem vozilom, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozilom, ki jim seka smer vožnje.
Pomen bontona ob cestnoprometnih predpisih
Kljub vsej signalizaciji in pravilom, ki urejajo potek prometa v križiščih, včasih še vedno pride so situacij, ko zgolj s poznavanjem le-teh ne bo mogoč enoznačen odgovor o tem, kdo naj prvi prevozi križišče. Takrat mora ravnanje voznikov voditi cestni bonton, ne zgolj CPP. Priporočamo pa uporabo cestnega bontona kot dopolnila cestnoprometnih predpisov za zagotavljanje še večje varnosti in strpnosti v prometu ter s tem večje pretočnosti križišč.
Preizkusite se v naslednjih štirih primerih križišč! Bi jih odpeljali po CPP ali ne bi šlo?
Pet primerov situacij v križiščih, ki voznikom povzročajo težave
1. Primer: Tri vozila v križišču enakovrednih cest (po pravilih)
Kdaj lahko z vozilom zapeljemo v sredino križišča?
Kadar smo nedvoumno na prednostni cesti. V enakovrednih križiščih temu ni tako. V prejšnjem primeru je torej motorist dolžan čakati pred križiščem, saj lahko v času, ko v sredini čaka na rdeče vozilo, ki ima pred njim prednost, kdo pripelje z njegove desne strani. V tem primeru ima novo vozilo prednost pred motoristom in sami smo ustvarili kritično situacijo.
Torej: Motorist počaka pred križiščem in kljub temu, da ima prednost pred modrim vozilom, prednost odstopi. Naprej si vozili sledita po pravilu srečanja.
2. primer: Tri vozila v križišču enakovrednih cest (po prometnem bontonu)
V majhnih križiščih ni prostora za čakajoče vozilo
V prvih situaciji so navodila vožnje zahtevna in seveda ne povsem logična, hkrati pa v večini križišč neizvedljiva, saj rumeno vozilo po vstopu v križišče zapira pot zelenemu vozilu. Celo v velikih križiščih se lahko zaplete, če je »rumeno« vozilo dolg tovornjak. V tovrstnih situacijah lahko s prometnim bontonom zagato rešimo, še preden se zaplete, kot smo prikazali v drugi situaciji. Če pogledamo obe razlagi, vozila zapustijo križišče v istem vrstnem redu, vendar med seboj ne ustvarjajo kritične situacije.
3. primer: Križišče prednostne in neprednostne ceste ter srečanje s kolesarjem
4. primer: Srečanje s kolesarjem v križišču enakovrednih cest
5. primer: Štiri vozila v križišču enakovrednih cest
Približevanje in razvrščanje
V različnih križiščih veljajo različne prometne ureditve. Obstaja pa tudi nekaj skupnih točk, ki jih morajo vozniki upoštevati.
- Ko se voznik približuje križišču, prilagodi hitrost in se dovolj daleč pred križiščem razvrsti na ustrezen razvrstilni prometni pas glede smer vožnje.
- Voznik ne sme v nobenem primeru zapeljati v križišče, če bi zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka obstal v križišču in oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne. Če se to vseeno pripeti, morajo takemu vozniku ostali omogočiti, da varno zapusti križišče.
- Križišče mora voznik zapustiti čim hitreje. Izjema je zavijanje levo, ko zaradi nasprotnega prometa zapelje do sredine križišča in tam počaka, da lahko varno zapelje iz križišča.
- V križišču je menjava prometnega pasu prepovedana (izjema so krožna križišča). Če sta pred križiščem dva razvrstilna prometna pasova za vožnjo v isto smer, mora voznik vožnjo nadaljevati na prometnem pasu, na katerega se je razvrstil.
- Če je pred križiščem samo en razvrstilni prometni pas, ki se v križišču oziroma za križiščem razdeli v dva pasova, sme voznik zapeljati na kateregakoli od teh pasov.
Prehitevanje je prepovedano, a obstaja izjema
Prehitevanje v križišču je prepovedano, to zna povedati vsak mladi voznik. Vseeno pa 52. člen zakona o pravilih cestnega prometa dopušča izjemo. Prehitevanje vozila, ki zavija levo, je dovoljeno v križišču, kjer je dovolj prostora in kjer prometna ureditev to omogoča. Pogoj je, da je vozilo, ki zavija, svoj namen jasno nakazalo s postavitvijo v križišču in uporabo smernika. Tako vozilo lahko prehitimo po desni strani.
Pomen prometnega znaka “razvrščanje vozil”
Prometni znak "razvrščanje vozil" obvešča o:
- številu in položaju prometnih pasov pred križiščem in
- načinu razvrščanja vozil.
Ko se približuje križišču, se mora voznik (glede na smer nadaljnje vožnje) na ustrezni razdalji pred križiščem razvrstiti:
- za zavijanje v levo na levo stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v levo,
- za vožnjo naravnost na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za vožnjo naravnost,
- za zavijanje v desno na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v desno,
- kot je določeno s prometno signalizacijo, če je razvrščanje urejeno na tak način.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Cestnoprometni predpisi so osnovna pravila, ki jih je treba v prometu upoštevati, a hkrati mora voznik vedno tudi zdravorazumsko razmišljati o dogajanju okoli sebe. Križišča so pogosto situacije, kjer predpisi ne morejo predvideti prav vsega, zato je upoštevanje cestnega bontona nujno.
Kaj delamo za varnejše ceste?
