Motoristi so v prometu zagotovo bolj ranljivi kot vozniki avtomobilov ali večjih vozil. Zimski premor od motoristov zahteva ponovne priprave in obuditev vozniških veščin ter psihofizične kondicije, pa tudi pripravljenost na povsem sezonsko specifične razmere na cestah, ki so za motoriste lahko posebej nevarne. V sodelovanju s strokovnjaki AMZS Vojkom Safranom, Juretom Kostanjškom in Manuelom Pungertnikom smo pripravili 5 najbolj pogostih in nevarnih spomladanskih situacij za motoriste – z nasveti, kako se nanje lahko pripravite.
Situacija 1: motor se nenadoma ne vede, kot bi se moral
Topli spomladanski dnevi vas premamijo na »hiter krog« po soseski, potem pa boste motor na dvorišču temeljito očistili in pripravili na novo sezono. Toda po nekaj ovinkih se vam zdi, da vas motor ne uboga, da se ne obnaša, kot bi pričakovali. Težave lahko privedejo tudi do nesreče.
Kaj lahko motorist naredi, da se na situacijo pripravi?
Pred prvo pomladansko vožnjo, naj bo še tako kratka, si najprej vzemite čas, da preverite, v kakšnem stanju je vaš motor. Tehnična brezhibnost motornega kolesa je predpogoj za vožnjo. Zahtevnejše preglede in popravila mora motorist seveda prepustiti usposobljenim strokovnjakom, marsikaj pa lahko postorite sami.
- Preverite potrebno količino oziroma nivo zavorne tekočine v kontrolni posodi obeh zavor. Pozornost je potrebno posvetiti tudi starosti zavorne tekočine in številu prevoženih kilometrov, saj tekočina z leti izgublja na kakovosti. Ob večji obremenitvi, na primer pri vožnji po klancu navzdol, se lahko zgodi, da zavore ne bodo ustrezno delovale.
- Preverite nivo olja pogonskega motorja in nivo hladilne tekočine.
- Pri pnevmatikah preverite pritisk in morebitne vidne poškodbe tekalne površine ter bočnic pnevmatik, pa tudi globino profila.
- Preverite delovanje vzvodov: ročici zavor in sklopke. Če je sklopka hidravlična, je potrebno preveriti nivo tekočine.
- Preverite, ali imajo napeljave zavornega sistema in vseh vzvodov ter električne napeljave vidne zunanje fizične poškodbe.
- Preverite delovanje svetlobnih teles (luči spredaj in zadaj, zavorna luč, smerne utripalke).
- Preverite tudi vzmetenje in akumulator.
- Pri pogonskih prenosih preverite:
– vidne poškodbe jermenskega pogona,
– namaščenost in napetost verige,
– nivo olja in spoje pri kardanskem prenosu, zaradi morebitnega maščenja. - Tudi na pogonskem motorju lahko z vizualnim pregledom preverite morebitno zamaščenost vseh spojev. V primeru puščanja tekočin je potreben pregled pri usposobljenem serviserju.
- Preverite serijsko ali morebitno dodatno vgrajeno opremo (nosilci kovčkov, ščitniki …), pri kateri se lahko prav tako pojavljajo poškodbe – tudi zaradi izrabljenosti.
Začeten pregled je dobra osnova za dobre navade skozi celo sezono. Tako boste z rednim čiščenjem motorja lahko nepravilnosti pravočasno opazili in jih odpravili. Splošno vzdrževanje motorja pa je potrebno tudi med daljšo potjo. Pri nekaterih motorjih je na primer na vsakih tisoč kilometrov potrebno namazati verigo, zato morate imeti s sabo ustrezen sprej. Pozorni pa bodite tudi na servisne intervale. Do prekoračitve servisnega intervala lahko pride tudi med daljšimi potovanji, zato vnaprej načrtujte, kje boste lahko opravili redni servis.
Ključnega pomena je tudi izbira pnevmatik, saj so te edini stik s podlago. Ta je odvisen od tega, s kakšnim motorjem gremo na pot: s cestnimi pnevmatikami lahko prevozimo do največ štiri tisoč kilometrov, s sporttuning pnevmatikami do 10 tisoč, s tuning potovalno pnevmatiko pa do 20 tisoč kilometrov.
Situacija 2: pesek na vozišču
Po zimskih mesecih so ceste pogosto polne peska in drugega neočiščenega materiala, ki je za motorista lahko zelo nevaren, saj lahko hitro pride do zdrsa in nesreče.
Kaj lahko motorist naredi, da se na situacijo pripravi?
Za voznike motornih koles je predvidevanje edina in najboljša preventiva, da do kritičnih situacij ne prihaja. Če do kritičnih situacij vseeno pride (poškodbe vozišča, pesek, senčne in zatišne lege …), pa bodo izkušnje odigrale ključno vlogo pri obvladovanju motorja. Največkrat zaradi panične reakcije motorista tudi sicer nenevarna situacija postane nevarna in celo kritična. Izkušnje, ki vam bodo v taki situaciji pomagale, da se boste odzvali samozavestno in izkušeno, najbolj varno pridobite v programih varne vožnje. Tam boste reakcije trenirali v različnih simuliranih situacijah v varnem okolju. Pridobili boste tudi zavedanje, da je nevarna situacija, lahko kritična tudi za izkušenega motorista.
Če se treninga ne morete udeležiti, je varnost motorista odvisna predvsem od zavedanja, kako ranljiv je lahko v prometu. Izkušenim motoristom svetujemo tudi, da v prvih spomladanskih dneh najprej ogrejete sebe in motor. Če ni možnosti za poligon, si pomagajte s parkiriščem, kjer obnovite osnove (če jih imate). V prometu pa naj vse leto vozite z rezervo. Še posebej to velja za spomladanski čas, saj je na cestiščih pogosteje pesek, pa tudi vozniki vozil ne pričakujejo oziroma so se skozi zimo navadili, da motoristov v prometu ni.
Situacija 3: zdrs v ovinku
Spomladi so ponoči in v jutranjih urah oziroma vedno, ko se sonce skrije, temperature še vedno nizke, hladne pnevmatike pa imajo slabši stik z voziščem, kar lahko povzroči zdrs motorja.
Kaj lahko motorist naredi, da se na situacijo pripravi?
V tej situaciji bo motoristu dobro služilo predvsem predvidevanje, ki temelji na zavedanju, v kakšnih pogojih (letni čas, vreme, del dneva) se odpravlja na vožnjo. Opisani situaciji se motorist lahko izogne, če upošteva dejavnike, ki v spomladanskem času vplivajo na stik pnevmatike z voziščem. Vsaka pnevmatika namreč potrebuje določen čas, da se primerno ogreje. Prav tako se mora motorist v pomladanskem času zavedati, da je lahko vozišče zaradi zime in nizkih temperatur na posameznih odsekih poškodovano. Na vozišču so ostanki peska zaradi soljenja, ki lahko usodno vplivajo na varnost in stabilnost motornega kolesa. Prav tako se spomladi pričnejo dela na poljih, kar posledično pomeni, da bo lahko vozišče onesnaženo in da obstaja možnost, da bomo na kmetijskih območjih v ovinku ali neposredno za njim naleteli na traktor.
Pnevmatike se ustrezno segrejejo šele po določenem času vožnje. Ta čas je odvisen tudi od trenutne zunanje temperature zraka ter vozišča. V hladnih dneh ni nujno, da se bo pnevmatika sploh segrela na ustrezno delovno temperaturo. S temperaturo pa je povezan tudi ustrezen tlak v pnevmatikah. Če je prenizek, pnevmatika ne funkcionira ustrezno in ne zagotavlja ustreznega bočnega nagiba. Ustrezen tlak v pnevmatikah je naveden v homologaciji motorja ali neposredno na motorju. Navedeno je, s kakšnim tlakom naj bo napolnjena pnevmatika, kadar je na motorju le voznik oziroma kadar je poleg voznika tudi potnik in morebitna dodatna prtljaga. Kljub temu da smo v začetku navedli, da se v pomladanskem času pnevmatika kasneje segreje, pa je pomembno, da motorist pnevmatiko preverja pred vožnjo, ko je hladna.
Situacija 4: utrujenost na daljših vožnjah
Opis situacije: Potem ko je motorist vso zimo pogrešal pregovorni »veter v laseh«, se spomladi odpravi na daljšo vožnjo, morda soncu naproti na obalo. Motoristi pri tem načeloma ne uporabljajo avtocest in hitrih cest, saj več užitka v vožnji in doživljanju narave nudijo ostale ceste. A po daljši vožnji začuti mravljinčenje. V tem trenutku potovanje ni več užitek, prav tako pa vožnja ni več varna.
Kaj lahko motorist naredi, da se na situacijo pripravi?
V taki situaciji svetujemo, da se držite načela postopnosti. Zelo dobro je, da pred daljšo potjo, na kateri boste prevozili več sto ali tisoč kilometrov, že v domačem okolju in po poznanih cestah stopnjujete svojo vozniško kondicijo. Najprej s krajšimi vožnjami, nato pa z eno- ali večdnevnimi izleti. Svetujemo tudi udeležbo na ogrevalnem tečaju. Prav tako je pomembno, da motorist skrbi za svojo fizično kondicijo. Pred začetkom sezone priporočamo vzdrževanje nivoja telesne pripravljenosti z izbrano vadbo, kot se na primer kardiovaje v fitnesu.
Tudi ob dobri fizični pripravljenosti zaradi dolgotrajne prisiljene drže v sedežnem položaju lahko pride do mravljinčenja rok, nog ali predela zadnjice. Zato na daljših poteh svetujemo pogoste postanke. Ti naj bodo uro do uro in pol narazen, odvisno od vaše fizične pripravljenosti. Postanke izkoristite za razgibavanje telesa z razteznimi vajami ter tudi užitje zadostnih količin brezalkoholne pijače.
Situacija 5: izpostavljenost motorista vremenskim razmeram
Pomlad je pregovorno muhasta. Poleg tega da jo zaznamujejo mrzla jutra in vroči popoldnevi, ni nič nenavadnega, če je bilo včeraj sonce, danes pa sneži. Še bolj verjetno pa je, da bo deževalo. Tako se motoristu lahko zgodi, da se od doma odpravi v čudovitem soncu, pa ga na pol poti ujame naliv ali pa ga popoldne preseneti močna pripeka.
Kaj lahko motorist naredi, da se na situacijo pripravi?
Prav gotovo je pri vožnji motornega kolesa v dežju in mrazu potrebna še posebna previdnost. Res pa vožnja motorja v dežju ni užitek, zato je v taki situaciji najbolje zapeljati na avtocesto ali hitro cesto in se tako vrniti domov ali pripeljati do cilja. Posebej problematične pa so tudi visoke temperature zraka predvsem poleti, kar je lahko zelo moteč in nevaren dejavnik pri vožnji z motornim kolesom.
Visoke poletne temperature lahko še zlasti na motoriste vplivajo zelo negativno, saj ste neposredno izpostavljeni soncu in nimate možnosti hlajenja s klimatsko napravo. Zaradi visokih temperatur lahko pride do nervoze in popuščanja koncentracije, kar zelo negativno vpliva na vožnjo in varnost. Še posebej so neprijetne daljše, počasi premikajoče se kolone oziroma zastoji, saj se lahko začne telo pod vso zaščitno opremo pregrevati. To je tudi razlog, da se skušajo vozniki motornih koles nekako prebiti na čelo kolone, česar nekateri drugi vozniki, ki čakajo v koloni, ne odobravajo.
Motoristi se izogibajte potovanju v najhujši dnevni vročini, če je to le mogoče. Da ne bi prišlo do dehidracije, naredite več postankov in pijte dovolj brezalkoholne tekočine. Visoke poletne temperature pa nikakor ne smejo biti razlog, da bi se z motorjem vozili brez zaščitne opreme, saj lahko padec tudi že pri nizki hitrosti povzroči zelo resne poškodbe. Rešitev so poletne motoristične hlače, jakne in rokavice, ki so zelo zračne, kljub temu pa imajo vgrajena vsa potrebna zaščitna sredstva.
Povzeli smo nekatere od spomladanskih situacij, previdnost pa je seveda ključna skozi vse leto. Želimo vam srečno vožnjo, ne glede na letni čas.
Kaj delamo za varnejše ceste?
