Stik motorja s podlago je za motoriste ključna točka varnosti. Čeprav podatkov o tem, do kakšne mere infrastruktura vpliva na varnost motoristov, še ni, presojevalec motorističnih nesreč pri Agenciji za varnost prometa in motorist Goran Jovanović opozarja na infrastrukturne pasti.
Za razumevanje, kaj se motoristom dogaja na cesti, je pomemben torni koeficient ali koeficient trenja. Ta je odvisen od snovi, iz katerih sta izdelani stikajoči se ploskvi teles. Vlogo igrajo tudi hrapavost površin, obdelava, morebitne nečistoče in hitrost drsenja. Treba se je zavedati, da je stik s podlago (torni koeficient oziroma koeficient trenja) le na dveh pnevmatikah v velikosti mobilnega telefona. Ta stik motornega kolesa je odločilen, ali bo voznik motorja varno prepeljal zavoj ali pa bo v zavoju zaradi hitrosti, infrastrukture ali drugih dejavnikov zdrsnil in padel.
Pri zaviranju je zelo pomembno, da se torni koeficient čim manj spreminja. Če je vseskozi enak, lahko zavirate enakomerno in nadzorovano. Velikokrat pa je na vozišču več materialov, kar pa pomembno vpliva na spremembo tega koeficienta. Na teh delih morate biti zato motoristi še posebej previdni.
Infrastruktura je pomembna, kljub temu da raziskav o tem, kako vpliva na varnost prometa, žal ni veliko. Voznik motorja lahko z dobrim opazovanjem in predvidevanjem o infrastrukturi in pasteh pred nevarno situacijo prilagodi hitrost in s tem zmanjša možnost zdrsa oziroma trka. Uničena ali iztrošena infrastruktura vpliva na vsako kritično situacijo, saj lahko bistveno podaljša zavorno pot in predvsem stabilnost motornega kolesa v kritični situaciji. Zato je smotrno upoštevati tri najpogostejše nevarnosti oziroma pasti infrastrukture.
Bodite pozorni na 3 najpogostejše pasti:
- Bitumenske zalivke: Uporabljajo jih vzdrževalci cest za krpanje oziroma zalivanje manjših razpok. Omogočajo hitro in učinkovito popravilo, voznikom motornih koles pa lahko povzročijo kar nekaj težav.
- Zakrpane udarne jame: V določenih primerih so lahko za motorista nevarne. Pri zaviranju je namreč na njih lahko slabši oziroma drugačen oprijem pnevmatike, zato se večkrat sproži ABS-sistem, kar podaljšuje zavorno pot. Pri vožnji skozi ovinek pa lahko pride do odnašanja zadnjega in tudi sprednjega dela motornega kolesa.
- Pokrovi komunalne infrastrukture in talne označbe: Tudi te niso nedolžne. Pri projektiranju velja, da se pokrove umešča na sredino voznega pasu. Tako projektiranje je prilagojeno avtomobilom, da ne vozijo po pokrovih. Ravno nasprotno pa velja za motorna kolesa. Vožnja preko pokrovov in talnih označb je predvsem nevarna, kadar je vozišče mokro in je oprijem zaradi tega slabši.
Več o vzrokih za prometne nesreče motoristov je na dogodku Anatomija motoristove vožnje povedal Goran Jovanović, presojevalec motorističnih nesreč pri Agenciji za varnost prometa.
Kaj delamo za varnejše ceste?
