Mladi vozniki: ali veste, s čim se lahko pohvalite pred starejšimi vozniki? Ali veste tudi, na kaj pa morate biti še posebej pozorni? Psihologinja Anja Ćorić, ki se ukvarja z vožnjo mladih voznikov, je za vas in vaše sopotnike pripravila koristne nasvete za varno vožnjo.
Najprej opravimo s stereotipi in posploševanjem. Že na začetku pogovora je Anja Ćorić, psihologinja v Centru varne vožnje Vransko AMZS, izpostavila, da pri vseh starostnih skupinah najdemo prednosti in slabosti, prav tako pa tudi zelo različne voznike. To seveda velja tudi za mlajše voznike. A vseeno strokovnjaki prepoznavajo nekaj skupnih značilnosti vožnje mladih voznikov.
Prednosti in slabosti
Nedavno opravljen vozniški izpit pomeni, da je znanje sveže, kar je nedvomno prednost. »Mladi vozniki običajno še dobro obvladajo pravila vožnje in jih znajo uporabiti. Večinoma so še precej dobrega zdravja, imajo hiter reakcijski čas in so na cesti previdni. Vozniški izpit imajo le kratek čas, zato največkrat še vozijo tako, kot so se naučili v šoli vožnje. To pomeni, da pravilno držijo volan, preverjajo mrtve kote, ustavljajo pri znaku STOP … Vse to so dobre vozniške navade, ki jih sicer z leti in izkušnjami opuščamo,« pojasnjuje psihologinja.
Mladi in alkohol
Pri mlajših voznikih (18–25 let) v zadnjih 10 letih v Sloveniji opažajo zmanjšanje števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Mlajši vozniki so edina starostna skupina s pozitivnim napredkom na tem področju in so lahko zgled starejšim voznikom!
Zakaj pa je alkohol še posebej nevaren za mlade možgane? Starši, kako se pogovoriti s svojim najstnikom o alkoholu? Preberite nasvete.
Kateri pa so izzivi vožnje mlajših voznikov? Zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj slabše predvidevajo in slabše presojajo nove situacije. Neizkušenost mlajših voznikov je tudi razlog, da težje prepoznajo potencialno nevarne situacije. Na simulatorju varne vožnje smo opazili prakso, ki je značilna za mlajše voznike. Ko se vozniki na simulatorju znajdejo na avtocesti v megli, vsi upočasnijo, kar je pravilno. Ko pa se za vozilom pojavi drugo vozilo, ki trobi in na ta način priganja vožnjo, se zgodi nenavaden pojav. Predvsem mladi vozniki so tisti, ki se uklonijo želji glasnega voznika in zaradi njega pospešijo svojo vožnjo.
Ste že preizkusili simulator varne vožnje?
Da je vožnja zahtevna in da ji je treba posvetiti 100-odstotno pozornost, lahko ugotovite tudi na simulatorju varne vožnje. Z vožnjo na simulatorju lahko preverite, kako varen voznik ste in pridobite oceno za vožnjo na avtocesti, v mestu in na podeželju.
Še več vsebin tako za mlade kot bodoče voznike preverite tukaj.
Vožnja mladih voznikov še ni avtomatizirana, kar poslabša reakcije v kompleksnih situacijah. Mlajši vozniki pogosto pretirano zaupajo v lastne sposobnosti, hkrati pa podcenjujejo pomembnost izkušenj. Anja Ćorić opozarja, da lahko zaradi vseh naštetih pomanjkljivosti pride do prometne nesreče.
Obstaja pa še dodatna nevarnost: »Pri nekaterih mlajših voznikih se pojavlja tudi želja po dokazovanju, tveganju in preizkušanju svojih vozniških sposobnosti in zmožnosti avtomobila. To vodi v tvegana vedenja, kot je na primer prehitra vožnja v ovinke. Do tega pogosto pride, kadar so v avtu še prijatelji. Njim se mladi voznik želi dokazati ali pa ga prijatelji celo spodbujajo k takšnemu vedenju.«
Mladost je norost?
Pri mlajših voznikih začetnikih (18–25 let) je 2-krat večja verjetnost za prometno nesrečo, če v avtu prevažajo vrstnike, kot če prevažajo starejše osebe (npr. starše).
Zakaj je tako? Psihologija pojasnjuje: človeški možgani se razvijajo in dozorevajo vsaj do 25. leta. V tem času zorijo izvršilne funkcije v prefrontalnem delu možganov, ki nam pomagajo obvladati impulze, vzpostaviti kognitivni nadzor, usmerjati čustva in sprejemati dobre odločitve. K temu pripomorejo tudi prijatelji v avtu, potreba po adrenalinu ali preizkušanje meja.
Uprite se motilcem pozornosti!
Policija ocenjuje, da se danes skoraj polovica prometnih nesreč začne z motnjo pozornosti. Sledi neustrezna ocena situacije in nato še neustrezen odziv. Če torej spremljamo celotno verigo zaporednih dogodkov pred prometno nesrečo, pridemo do začetka – tam so motilci pozornosti. Spoznajte jih, da se jim boste lažje izognili.
Poznamo 4 vrste motilcev pozornosti med vožnjo:
- Vidni – vremenske razmere, oglasni panoji, znanec ob cesti, prometna nesreča, telefon.
- Slušni – glasna glasba, hupe in sirene intervencijskih vozil, glasni sopotniki, nenavadni zvoki vozila, telefon.
- Biomehanski – zasloni, hranjenje, pitje, oblačenje in slačenje, iskanje po torbi, kajenje, ličenje, telefon.
- Miselni ali čustveni – stres, zaskrbljenost, tesnoba, različna močna čustva, težki pogovori, strah pred vožnjo, telefon.
Lahko katerega od naštetih motilcev pozornosti odstranite iz svoje vožnje in na ta način zagotovite večjo varnost v prometu? To bi bil namreč idealen učinek tega članka.
Ste opazili, da je telefon omenjen pri vseh štirih vrstah motilcev pozornosti? S telefonom namreč prostoročno telefoniramo, pošiljamo tekstovna sporočila, brskamo po družbenih omrežjih, prestavljamo glasbene liste in uporabljamo navigacijo.
»Problem je, da telefon pogosto zmoti ali zavzame več vrst pozornosti – vidno, slušno, miselno … Nepravilna – in tudi nedovoljena – raba telefona med vožnjo je pogosto vzrok za zmanjšano pozornost, ki ji sledijo napake, te pa vodijo do prometne nesreče,« razlaga psihologinja Anja Ćorić.
»Poleg povečanih težav na področju pozornosti strokovnjaki ugotavljajo tudi odstopanja med možganskimi centri, ki so odgovorni za motoriko, med očmi in centrom, ki je odgovoren za vid. Prihaja namreč do prekinitve prenosa informacij, zaradi česar se slika formira kasneje. Z zamikom se zato odvijejo vsi nadaljnji mentalni in motorični procesi. Vsak dogodek na cesti torej opazimo z zakasnitvijo in nanj tudi počasneje reagiramo.«
Nasveti za sopotnike
Voznik ima enako vlogo kot kapitan na plovilu ali v letalu. Je tisti, ki nosi celotno breme odgovornosti. Odgovoren voznik se mora zavedati, da je varnost vseh udeležencev v vozilu in prometu pomembnejša od na primer zabave v avtu, dokazovanja ali preizkušanja meja avtomobila. Najmanj, kar lahko naredite v vlogi sopotnika, je, da voznikovo odgovornost spoštujete.
Psihologinja opiše primer tipične situacije, o katerih ji pripovedujejo vozniki začetniki v Centru varne vožnje na Vranskem: »Petek zvečer. Trije v avtu. Glasba na glas. Vožnja izven naselja. V avtu se lahko začne tudi spodbujanje voznika. Vožnja v ovinke. In tukaj lahko gre kaj hitro narobe.« Zgodbe o tem, kako je, ko se drzna vožnja ni izšla, so žal pogoste. Težko je tudi soočanje s posledicami in življenje z njimi. Zato Anja Ćorić poudarja: »V takih primerih je pomembno zavedanje voznikov: ko sem jaz voznik, je odgovornost moja. Tudi če gre kaj narobe.«
Sopotniki, prispevajte k varni vožnji. Voznika ne motite, da ne boste povečevali možnosti za prometno nesrečo.
Zapomnite si vsaj ta napotek:
Približno dve tretjini prometnih nesreč bi lahko preprečili s tem, da bi vsak od nas vozil zbrano, skladno s pravili in upošteval kulturo v prometu. Le približno tretjina nesreč je takšnih, ki jih težko preprečimo. »Zavedanje, da lahko s primerno, varno vožnjo preventivno vplivate ali celo preprečite kakšno nesrečo, naj bo vodilo vsem,« svetuje Anja Ćorić.
Kaj delamo za varnejše ceste?
