Kakšno vlogo ima strah pri vožnji in kdaj strah postane ovira? Kako se pripravite na praktičen del vozniškega izpita, da vas strah ne bo ohromil? Kaj pa, če vas je tudi pozneje strah vožnje? Odgovore nam je pomagala najti Anja Ćorić, psihologinja v Centru varne vožnje Vransko AMZS.
Trendi kažejo, da mlajše generacije opravljanje vozniškega izpita vse bolj prelagajo v kasnejše obdobje. So razlogi racionalni ali čustveni? Opravljanje vozniškega izpita ni poceni. Hkrati pa se tudi spreminjajo potrebe po mobilnosti, kar velja predvsem v mestih. Več je drugih prevoznih sredstev in oblik mobilnosti (deljenje vožnje), ki zagotavljajo cenejši prevoz. Poleg vse bolj popularnega kolesarjenja imamo rolerje, rolke, navadne in električne skiroje.
Mnogim voznikom, še posebej pa mlajšim in neizkušenim, je promet lahko stresen. Se morda tudi zaradi strahu mladi kasneje odločajo za opravljanje izpita?
»Da, lahko gre tudi za strah pred vožnjo,« nam je potrdila psihologinja in navedla 3 razloge za strah pred vožnjo in opravljanjem vozniškega izpita:
- Vožnja avtomobila je nekaj povsem novega. Težko jo primerjamo s kakšno drugo aktivnostjo. Zato tudi težko predvidevamo, ali smo v tem dobri.
- Promet je vse bolj gost, veliko se dogaja, vožnja postaja zahtevnejša, potrebujemo več pozornosti in spretnosti.
- Možno je, da strah izvira iz pretekle slabe izkušnje. Morda so bili udeleženi kot sopotniki ali pa so imeli slabo izkušnjo prijatelji.
Strah je sicer obrambno čustvo pred nevarnostjo. Težava pa je, če strahovi začnejo omejevati polnost življenja in preprečujejo aktivnosti, hobije, napredek … Takrat strahovi zmanjšajo kakovost življenja.
Sicer pa se Anji Ćorić zdi, da so mladi vse bolj pripravljeni govoriti o strahovih: »Družba postaja bolj odprta in mladi lažje zaupajo svoje težave. To je pomembno, saj tako vidijo, da v teh občutkih niso sami, da so taka občutja običajna in se tako z občutki lažje spoprijemajo.« Spoprimimo se torej s strahom pred izpitno vožnjo.
Kako deluje strah pred in med izpitno vožnjo?
Izpitna vožnja je izkušnja, ki je ne poznamo in se na njo težko pripravimo, saj ne vemo, kaj pričakovati. Kandidat jo doživlja kot nekakšno tekmo, ki odloča o uspehu ali neuspehu. Popravni izpit obstaja, a se je treba zanj dodatno truditi, ga čakati in predstavlja tudi dodaten strošek. »Ta enkratnost dogodka običajno deluje kot pritisk, povečuje tremo, zmanjšuje sposobnost koncentracije in poveča možnost napak. Mnogi mladi ne opravijo izpitne vožnje zaradi napak, ki so jih med vožnjami z učiteljem že zdavnaj odpravili,« pojasnjuje psihologinja.
Na izpitni vožnji – kako poteka izpitna vožnja in kaj so najpogostejše napake, si lahko preberete v tem članku – kandidatom nihče ne more pomagati, saj se učitelji ne smejo oglašati, izpitna komisija pa mora objektivno ocenjevati vožnjo. Lahko pa kandidatu pomagajo ure pred samo izpitno vožnjo. Veliko vlogo ima pri tem učitelj vožnje, in sicer s tem, da v priprave vključi tudi psihološko podporo kandidatu, zmanjševanje treme in ohranjanje pozornosti. Nekateri učitelji nudijo tako podporo, a ne vsi.
3 nasveti za zmanjšanje strahu pred izpitno vožnjo
- Na izpit pridite spočiti, naspani, ne lačni in ne žejni. S tem boste preprečili hitenje.
- Če je možno, se pred izpitno vožnjo izognite stresnim opravilom ali dogodkom. Če vam odgovarja, naredite nekaj dihalnih tehnik ali vaj čuječnosti.
- Osredotočite se na sedanji trenutek. Kadar nas je strah, se običajno osredotočamo na negativne posledice. Zdijo sem nam večje, kot so v resnici. Ampak neuspešno odpeljana izpitna vožnja ni tako usodna, kot se morda zdi. Ko se boste nehali obremenjevati s prihodnostjo, se boste lažje posvetili izpitni vožnji in sedanjosti.
Tudi na dogodku Kako spreten si pa ti za volanom z gamerjema Jako Krčovnikom Jack on the Box in Žigo Lahom ScorpLZ je psihologinja Anja Ćorić podala veliko koristnih nasvetov. Še več vsebin, posnetkov in testov za pripravo na vozniški izpit in varno vožnjo najdete na podstrani Vozniški izpit.
Če promet vzbuja strah …
»Vozniki pa se tudi po opravljenem izpitu in skozi življenje srečajo s prekomernimi občutki strahu, tesnobe ali trki nelagodja med vožnjo. Ti občutki so lahko blagi ali intenzivni,« opozarja Anja Ćorić.
Vožnja v prometu je namreč v današnjem času zahtevna. Voznik mora biti psihofizično sposoben hitro reagirati, obvladovati zgoščen promet in nepredvidljivost drugih udeležencev v prometu, nenehno sprejemati ustrezne odločitve in jih primerno izpeljati. Poznati mora cestnoprometna pravila, ki se v času spreminjajo, biti mora sposoben zaznati potencialno nevarne situacije in jih samozavestno rešiti.
Psihologinja pojasnjuje, kako se kaže strah: »Strah onemogoča sproščeno vožnjo, vpliva na samozavest za volanom, občutek varnosti, sposobnost odločanja in reagiranja v prometu ali pa nas občutki nelagodja preplavijo do te mere, da opustimo vožnjo ali pa se ji izogibamo. Občutke nemoči in nelagodja lahko doživimo že samo ob misli na vožnjo in na vse nevarnosti, ki prežijo na cesti. To so lahko slabe vozne razmere, okvare avtomobila, zavedanje, da se lahko v prometu poškodujemo sami ali da povzročimo poškodbo drugemu udeležencu.«
Držimo pesti, da bo vozniški izpit kmalu uspešno za vami. Pri pripravi nanj so lahko v pomoč testi in članki na strani Vozniški izpit. Ko ga že boste imeli v žepu, pa naj bo naslednji korak zavarovanje Mladi voznik. Prav pride zato, da v primeru povzročitve prometne nesreče ne bo dodatnih stroškov.
Zapomnite si vsaj ta napotek:
Ne dovolite, da strahovi omejujejo in zmanjšujejo kakovost vašega življenja. Včasih pomaga že zavedanje o mehanizmih, včasih pa je za bitko s strahom potrebno več časa. Zelo koristna je lahko tudi strokovna pomoč.
Kaj delamo za varnejše ceste?
