Kljub svoji majhnosti je Slovenija močno razdrobljena in prebivalci različnih krajev se med seboj radi primerjamo. Gotovo so vam znani številni stereotipi o škrtosti, temperamentnosti, uporabi alkohola in celo o nevarni vožnji. Ali tudi držijo?
Pomladi in lani jeseni smo v sedmih slovenskih mestih izvedli akcijo »Ponovno na izpitno vožnjo«. Izkušene voznice in vozniki so se prijavili na brezplačno vožnjo po svojem mestu, učitelji vožnje pa so jim omogočili dober vpogled v znanje cestnoprometnih predpisov in v njihove dejanske vozniške sposobnosti. Kot se je namreč pokazalo, leta rutinske vožnje ne pomenijo nujno tudi vožnje po veljavnih cestnoprometnih predpisih.
Od 192 izkušenih voznikov bi jih le 45 (23 %) opravilo vozniški izpit. To je manj kot četrtina vseh voznikov.
Podatek deluje šokantno, zato je prav, da preverimo, kaj se skriva v ozadju tega rezultata.
Vožnje so potekale v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Celju, Slovenj Gradcu in v Novem mestu. Zanimale so nas morebitne razlike med mesti, tipične napake za posamezna mesta ali pa morda napake, ki se pojavljajo pri vseh slovenskih voznikih. Preverili smo, kako leta opravljenega izpita vplivajo na kakovost vožnje, in če je morda kaj resnice v zakoreninjenem stereotipu o vplivu spola na kakovost vožnje.
Ali pri kakovosti vožnje obstaja razlika med spoloma?
Za začetek opravimo s stereotipom. Ponovne izpitne vožnje se je udeležilo 40 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških. V Kopru, Novem mestu in Slovenj Gradcu so se na izpitni vožnji bolje odrezale ženske, v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Celju pa so bili boljši moški.
Razlike med spoloma so majhne in nepomembne, tako da enkrat za vselej ovrzimo povezavo med kakovostjo vožnje in spolom.
Kakšne so razlike med vozniki v posameznih mestih?
Različna mesta so zaradi svoje prometne ureditve voznikom ponudila različne izzive. Vseeno pa so ponovne izpitne vožnje vsebovale vse situacije, ki jih morajo poznati kandidati za vozniški izpit in ki so tipične v prometu. Tudi cestnoprometni predpisi so enaki po vsej Sloveniji, in le če jih vsi upoštevamo, so ceste varne za vse udeležence. Rezultate torej lahko primerjamo med seboj, a bomo pri interpretaciji upoštevali tudi razlike v izzivih in lokalne posebnosti v prometni ureditvi.
Kje bi izpitno vožnjo opravilo najmanj voznikov?
Najmanjši delež voznikov, ki bi opravili vozniški izpit, smo zaznali v Kopru in v Mariboru. Le 15 odstotkov bi jih bilo uspešnih. Ta rezultat je zaskrbljujoč, zato poglejmo, s kakšnimi težavami se vozniki soočajo v osrednjih mestih Štajerske in Primorske.
Izkušeni vozniki pogosto niso vozili po predpisanih omejitvah, niso upoštevali talnih označb in prometne signalizacije (kar 53 % voznikov), polovica jih ni bila pozorna na mrtvi kot in prav tako polovica kandidatov ni upoštevala znaka USTAVI. Dobra petina voznikov je imela težave v krožnih križiščih
Najpogostejše napake, zaradi katerih bi bili mariborski kandidati neuspešni na izpitni vožnji, ne izhajajo iz neznanja, temveč iz neupoštevanja pravil.
Koprskim voznikom so največ težav povzročala krožna križišča (imenujemo jih tudi krožišča ali rondoji), ki jih v Kopru ni malo. Ko iščemo razloge za slabe rezultate, moramo upoštevati velikanske spremembe v prometni ureditvi, ki jih je doživel Koper z okolico v zadnjih letih. Vozniki, ki se ne vozijo pogosto ali pa so izpit opravili pred tridesetimi leti, ko krožnih križišč še ni bilo, imajo danes zagotovo večje težave z upoštevanjem prometne ureditve v krožiščih.
Četudi so v Kopru največja težava krožna križišča, pa je zanimivo pogledati, kaj je v njih tako problematično. Težava namreč še zdaleč ni samo ena. Prav tako ni bilo težavno le eno krožno križišče, kar pomeni, da gre res lahko za težavo v razumevanju prometne ureditve ali pomanjkljivem znanju. Vozniki se namreč niso pravilno razvrščali na pasove, izsilili so prednost in niso uporabili utripalk pri zavijanju iz krožnega križišča. Po drugi strani pa gre lahko tudi za napake zaradi zmanjšane pozornosti, ker je treba biti pozoren na več reči hkrati. Pešcu, ki čaka na prehodu, je treba ustaviti ne glede na to, ali gre za križišče ali rondo.
Zanimiv problem predstavlja ustavljanje pred znakom USTAVI. Tako kot v Mariboru je tudi v Kopru 50 odstotkov voznikov brez ustavljanja prevozilo vsaj en znak USTAVI.
Kje bi izpitno vožnjo opravilo največ voznikov?
Največji delež voznikov, ki bi vozniški izpit opravili, smo zabeležili v Ljubljani. Kar 46 odstotkov ljubljanskih voznikov bi izpit opravilo uspešno.
Delež uspešnih voženj v Ljubljani močno presega ostala mesta. Vozniki v nobeni osebni okoliščini (starost ali število let od odpravljanja vozniškega izpita) ne izstopajo od kandidatov v ostalih slovenskih mestih. V Ljubljani so se največje spremembe prometne ureditve zgodile že pred približno petimi leti in predvidevamo, da so vozniki v našem največjem mestu bolj vajeni kompleksnih in različnih situacij. Izzivi jih morda zato niso zmedli v taki meri, da bi delali napake.
Več je podobnosti kot razlik
Čeprav smo z zanimanjem brskali za razlikami med posameznimi slovenskimi mesti, so nas na koncu presenetile podobnosti rezultatov. V več mestih so vozniki zagrešili iste usodne napake, zaradi katerih bi bil njihov vozniški izpit ogrožen. Naša akcija tako ni potrdila stereotipov o nevarnih voznikih.
S to ugotovitvijo se strinja tudi učitelj vožnje Manuel Pungertnik.
Najpogostejše napake slovenskih voznikov
Podatki ne lažejo. Pokazali so, da obstaja nekaj napak, ki so značilne celo za izkušene slovenske voznike. Morda gre za tako zelo sprejeto napačno vedenje, ki se nam z leti vožnje zdi že tako samoumevno, da pozabljamo na pravilno ravnanje, ali pa za slabo poznavanje cestnoprometnih predpisov. Tega nam sicer naši izsledki ne morejo povedati, je pa to gotovo dobra priložnost, da se vsak voznik vpraša, ali spodnje napake dela tudi sam in zakaj.
Naj za začetek omenimo napako, ki očitno pesti večino slovenskih voznikov: omejitev hitrosti.
Omejitev hitrosti je ena največjih težav. To še posebej velja v conah z omejitvijo 30 km/h. Včasih je razlog ta, da voznik ne zazna znaka, ki zapoveduje omejitev, še večkrat pa gre verjetno za zavestno kršenje pravil, pri čemer voznik tvega in upa, da ne bo dobil kazni.
Bolj zanimive so tri večje in prav tako pogoste napake, ki so značilne za vsa mesta, torej verjetno tudi za večino slovenskih voznic in voznikov.
Prva pogosta napaka: neupoštevanje znaka ustavi
V vseh mestih so se vozniki srečevali s težavo, ki je učitelji vožnje niso mogli spregledati, čeprav jo je spregledalo približno 40 odstotkov izkušenih voznic in voznikov. Upoštevanje znaka USTAVI je ena najbolj pogostih napak. To se dogaja v zelo različnih križiščih, vseeno pa smo našli situacijo, ki je pogostejša in zato tudi za marsikoga poučna.
Križišče upošteva varnostni vidik več različnih udeležencev. Avto se vključuje na glavno cesto, pešec in kolesar pa morata varno prečkati stransko cesto. Znak USTAVI in črta sta zato odmaknjena daleč od točke vidljivosti, s katere se bo avto lahko varno vključil na glavno cesto. A pred tem ga čakata prehod za pešce in prehod za kolesarje!
Ne glede na to, kje je postavljen znak USTAVI, je treba avto vedno ustaviti pred črto. Šele ko se prepričamo, da je prehod za pešce prost, da se ne približuje kak kolesar in da lahko varno speljemo, se počasi pomaknemo do točke vidljivosti. Če je križišče nepregledno, se tam po potrebi ponovno ustavimo in počakamo, da je vključevanje na glavno cesto varno.
Ravnanje voznikov je pogosto precej drugačno. Vozniki v tej situaciji pogosto prevozijo talno črto pri znaku USTAVI in se ustavijo šele na prehodu za pešce, kjer je njihova točka vidljivosti.
Kljub temu, da je taka napaka na izpitni vožnji usodna, so inštruktorji povedali, da so kandidati običajno upočasnili vožnjo, bili pozorni na prehod za pešce in kljub neupoštevanju znaka varno prevozili križišče. Gre torej za nekakšno prilagoditev pravila, ki jo počne večina voznikov.
Druga pogosta napaka: neupoštevanje mrtvega kota
Mrtvi kot je področje okoli vozila, ki ga z voznikovega sedeža ne moremo videti. Razlogi, da pride do mrtvega kota, so lahko stebrički med okni na vozilu, potniki, sopotnikovo naslonjalo za glavo, prtljaga … V takih primerih vzvratna in stranska ogledala žal ne zadostujejo, saj ne pokažejo celotne slike. Nujno je, da se ozremo čez ramo in tako vidimo tudi dogajanje ob zadnjem boku vozila.
Na mrtve kote moramo biti še posebej pazljivi pri menjavi pasov v krožnih križiščih, kjer je zaradi položaja vozila mrtvi kot še večji.
Pogled čez ramo in nekoliko nazaj se v takih situacijah morda sliši nekoliko nevarno, zato je prav, da ga izvedemo pravilno. Z nekaj poskusi in s prakso ga bomo lahko hitro usvojili.
Kako preverimo mrtvi kot?
Preden zamenjamo prometni pas na levo stran, pogledamo čez levo ramo skozi stransko steklo in nekoliko nazaj.
Preden zamenjamo prometni pas na desno stran, pogledamo čez desno ramo skozi stransko steklo in nekoliko nazaj.
Med pogledom čez ramo ne spuščamo volana, telo pa ostane obrnjeno naprej. Obrnemo le glavo, saj to zadostuje, da dobimo pregled nad mrtvim kotom.
Tretja pogosta napaka: nepravilna vožnja v krožnem križišču
Krožna krožišča marsikateremu vozniku povzročajo preglavice. V naši akciji »Ponovno na izpitno vožnjo« je imela več kot tretjina vseh udeležencev težavo z njimi. Največji delež napak v krožnih križiščih so učitelji vožnje opazili v Novem mestu, Ljubljani in Kopru. In kakšne so napake? Vozniki se napačno razvrščajo, krožišče zapuščajo neposredno z notranjega pasu, izsiljujejo pešce in kolesarje pred prehodom za pešce in napačno uporabljajo utripalke.
Sklepali smo, da so krožna križišča trši oreh za starejše voznike ali pa za tiste, ki so vozniški izpit opravljali pred več kot 25 leti, ko še nismo imeli krožnih križišč, a sta se starost in število let od opravljenega vozniškega izpita izkazala za nepomembna podatka. Nepravilnosti pri vožnji skozi krožišče ali rondo se dogajajo vsem starostnim skupinam in tudi število let od opravljenega vozniškega izpita nima posebne vloge.
Posebej zahtevno situacijo voznikom predstavljajo krožna križišča s kanaliziranimi prometnimi tokovi. Gre za tip krožnega križišča, v katerem je s posebnimi stranskimi ovirami vsakemu vozilu zagotovljena posebna prometna površina. Prehajanje med pasovi zaradi vmesne ovire ni mogoče, zato je pomembno branje tabel, da se lahko pravilno razvrstite in na ustreznem izvozu zapustite krožno križišče. Na ta način se zmanjša število konfliktnih točk, zagotovljena je boljša preglednost, možnost nepravilnih reakcij voznikov pri vožnji skozi krožno križišče pa se zmanjša.
Vas glede vožnje v rondojih muči kakšno vprašanje? V branje priporočamo naš pretekli zapis, ki odgovarja na najbolj pogosta vprašanja o krožnih križiščih.
Kdo je bil na koncu zadovoljen?
Vas glede vožnje v rondojih muči kakšno vprašanje? V branje priporočamo naš pretekli zapis, ki odgovarja na najbolj pogosta vprašanja o krožnih križiščih.Akcija »Ponovno na izpitno vožnjo« je resda zasnovana kot izpit, cilj akcije pa je preventiva. Kandidati so prišli na preizkušnjo, ker jih je zanimalo, kako vozijo. Vožnja je potekala v sproščenem vzdušju, učitelj vožnje se je s kandidatom pogovarjal in sproti sta razjasnjevala morebitne dileme in napake.
Bistvo akcije ni bil opravljen izpit, ampak povečevanje zavedanja in izobraževanje o varnosti v prometu. Vozniki, ki so se preizkusili v izpitni vožnji, so se marsikaj naučili, hkrati pa pomagali pri zbiranju zanimivih in dragocenih podatkov o kakovosti vožnje slovenskih voznikov. Učitelji vožnje pa so dobili vpogled v to, kaj je treba poudarjati mladim voznikom, ki izpit šele opravljajo. Veseli nas, da je bila akcija za vse vpletene pozitivna izkušnja.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Najpogostejše napake boste vozniki preprečili:
- z doslednim upoštevanjem cestnih označb in signalizacije,
- s ponotranjenim cestnim bontonom ter
- s strpno vožnjo, ki lahko omili napake drugih udeležencev v prometu.
Aplikacija DRAJV
Z aplikacijo DRAJV lahko spremljate, kako varno res vozite.
Kaj delamo za varnejše ceste?
