Če nekdo hodi tik pred nami in se nenadoma ustavi, se bomo vanj zaleteli. Če bomo imeli med sabo nekaj metrov razdalje, bo verjetnost za trk že precej manjša. Preprosta in vsem razumljiva logika. Kljub temu da vsi vemo, kaj pomeni varnostna razdalja, pa se v praksi prevečkrat izkaže, da pravila o varnostni razdalji vozniki ne upoštevamo. Zakaj? Kako velik problem je to in kako ga najlažje rešimo?
Več razlogov je, zakaj se varnostne razdalje v prometu pogosto ne upošteva. Lahko je to povezano z voznikovo samozavestjo, precenjevanjem sposobnosti ali s pomanjkanjem zavedanja tveganja. V sodobnih in novejših avtomobilih so motorji tihi, v kabinah pa se počutimo varni in odmaknjeni od okolice. Nevarnosti visokih hitrosti se zato težje zavedamo. Ker vožnja na prekratki varnostni razdalji ne pomeni vedno prometne nesreče, smo vozniki prepričani, da se nam ta ne bo pripetila.
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, ne sme voziti na varnostni razdalji, ki je krajša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v 2 sekundah.
Kako izmeriti varnostno razdaljo?
Morda se sliši enostavno, a razumemo tudi tiste, ki vas tole spominja na naloge iz fizike. Saj veste: »Kolikšno pot prevozi avto v 2 sekundah, če se pelje s hitrostjo 130 km/h?« Ker tega na avtocesti verjetno ne računate, obstaja nekaj enostavnejših načinov.
Prvi način je, da si zapomnimo približne razdalje za osnovne dovoljene hitrosti, ki veljajo na slovenskih cestah.
Odličen način za preverjanje, ali vozimo z ustrezno varnostno razdaljo, je dobesedno upoštevanje pravila 2 sekund. V daljavi si ob robu vozišča izberemo orientacijsko točko (npr. prometni znak, cestni količek, SOS-telefon, talno označbo …). Ko se vozilo pred nami z zadnjim delom odpelje mimo, začnemo šteti sekunde. Velja, da za razločno izgovorjavo številk »enaindvajset, dvaindvajset« potrebujemo približni 2 sekundi.
Če s sprednjim delom vozila peljemo mimo izbrane orientacijske točke po 2 sekundah, je varnostna razdalja ustrezna. Če smo pri točki prej, je naša varnostna razdalja prekratka in jo je treba povečati.
Na določenih avtocestnih odsekih so zarisane talne označbe, s pomočjo katerih lahko preverimo svojo varnostno razdaljo. Če sta med vašim vozilom in vozilom pred nami vidni dve zarisani označbi, je varnostna razdalja ustrezna. Označbe so zarisane za najvišjo dovoljeno hitrost, ki je 130 km/h.
Zakaj posebej poudarjamo varnostno razdaljo na avtocestah in hitrih cestah?
V nekaterih primerih je priporočljivo voziti še z večjo varnostno razdaljo, kot določa pravilo. Na primer:
- v predorih,
- ob slabi vidljivosti,
- ob poledici ali na zelo mokrem vozišču,
- če nam večje vozilo zastira pogled naprej in
- če imamo pripeto priklopno vozilo.
3 največje zmote o varnostni razdalji
1) »Sem mlad/-a in moji refleksi so hitri. Moja varnostna razdalja je zato lahko krajša.«
Ni res. Četudi smo mladi in hitri, se je treba zavedati, da je zaviranje sestavljeno iz 2 delov. Gre za proces, pri katerem ni vse odvisno od voznika.
V prvem delu je bistven reakcijski čas voznika. Ta traja povprečno 1 sekundo. Če smo utrujeni, zaspani, pod vplivom alkohola ali drugih substanc, bo reakcijski čas daljši. Kaj se zgodi, če v ključnem trenutku pogledamo v telefon ali upravljamo z multimedijsko napravo v avtomobilu, pa preverite v tem zapisu. Na preizkušnjo smo poslali vrhunsko smučarsko tekačico Ano Lampič.
Po reakcijskem času je na vrsti dejansko zaviranje vozila. Koliko časa bo trajalo, je odvisno ne le od hitrosti, ampak tudi od pnevmatik, stanja zavor, vremena (voda, led …), kakovosti ceste in tudi znanja zaviranja.
2) »V koloni varnostna razdalja ni pomembna. Vozimo čim bližje sprednjemu vozilu, saj s tem skrajšam kolono in bomo vsi hitreje na cilju.«
Ni res. Predpostavka, da bomo prej na cilju, če bo razdalja med vozili manjša, je napačna. V resnici je ravno obratno. Če so vozila bližje skupaj, se frekvenca vozil res poveča, a je tudi ustavljanje bolj pogosto. Vsako ustavljanje sproži novo verižno ustavljanje, zaradi česar se hitrost vožnje zmanjša. Lahko pride tudi do verižnega trčenja.
V kolonah, kadar je hitrost vožnje zmanjšana, zakon dovoljuje vožnjo na varnostni razdalji 1 sekunde. Strokovnjaki pa svetujejo vedno nekoliko daljšo varnostno razdaljo od minimalno predpisane, saj je učinek reakcijske poti odvisen od posameznika.
3) »Pred prehitevanjem ni treba upoštevati varnostne razdalje do vozila, ki ga želim prehiteti, saj tako skrajšam čas vožnje po nasprotnem pasu. Vozniku pred sabo tudi najlažje nakažem prehitevanje tako, da se mu približam.«
Ni res. Varnostna razdalja pred prehitevanjem je enako pomembna kot varnostna razdalja med vožnjo v koloni. Drži, da se vozilu pred sabo približamo, saj s tem skrajšamo čas prehitevanja, vendar se na podlagi zakona ne smemo približati na varnostno razdaljo, ki je krajša od 1 sekunde. Prav tako se moramo pri prehitevanju zavedati, da se smemo po prehitevanju vrniti na prvotni prometni pas šele, ko zagotovimo ustrezno varnostno razdaljo z vozilom, ki smo ga prehiteli.
Med prehitevanjem je naša hitrost višja. Če bo treba zavirati, bo zato zavorna pot daljša. To je treba upoštevati in pravočasno zaviti na levi (nasprotni) prometni pas.
Pri prehitevanju ne pozabimo uporabiti smernika in ohranjati bočne razdalje med našim in prehitevanim vozilom. To je še posebej pomembno, ko prehitevamo kolesarje ali pešce.
Zapomnite si vsaj ta napotek:
Ena od rešitev za zmanjšanje zastojev, kolon in potovalnega časa je večja varnostna razdalja. Ta namreč omogoča tekočo vožnjo brez sunkovitih zaviranj in pospeševanj. Uporabljajte jo in ključna dejstva o njej povejte še drugim.
Kaj delamo za varnejše ceste?
