Kaj so vzroki, da Slovenci vozimo hitreje, kot dovoljujejo cestnoprometni predpisi oziroma prometne situacije, v katerih smo se znašli? In to takrat, ko ne gre za iskanje užitka, pač pa za navado. Je vzrok v nenehnem hitenju in občutku, da zamujamo? Mogoče je prehitra vožnja posledica čustvenega stanja voznika ali pa občutka, da se nam na znanih cestah ne more nič zgoditi? Preverite, kdaj prehitro vozijo naši bralci.
Vsako osmo prometno nesrečo povzroči voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti vožnje. Te nesreče predstavljajo že četrtino prometnih nesreč s smrtnim izidom. Tako kaže statistika prometnih nesreč, ki jih je v 2019 zabeležila policija. Kljub temu skoraj vsak tretji voznik 30 % časa, ki ga preživi za volanom, ali več vozi prehitro. Iz odgovorov obiskovalcev portala Vozim se v anketi Prehitra vožnja – kdaj Slovenci pohodimo plin? je mogoče razbrati tudi, da več voznikov motijo tisti, ki vozijo prepočasi, kot tisti, ki vozijo prehitro. Vzroke, ki smo jih raziskovali v anketi, v nadaljevanju komentirata tudi dr. Sara Tement, izredna profesorica in raziskovalka na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, in Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo.
Hitenje nam prinaša nagrade
Ena izmed razlag za ponavljajočo se prehitro vožnjo, ki jo izpostavlja dr. Sara Tement, je povezana s posledicami, ki sledijo prehitri vožnji. Kaj pridobimo kot posledico objestnega vedenja na cesti? Na cilj pridemo hitreje, doma smo morda zato dlje spali, ujamemo zmenek ipd. Kakšne so negativne posledice? Najpogosteje jih ni. Negativne posledice so sorazmerno redke, kar smo pridobili, pa je sčasoma ojačalo vedenje in preraslo v navado, zato se naučimo voziti prehitro, pojasnjuje dr. Sara Tement.
Vožnja je tudi opravilo, ki je polno ponavljajočih se vzorcev, še posebej če vedno vozimo na istih relacijah. Na določenih odsekih pospešimo, tam, kjer so znani radarji ali vsakodnevni zastoji, pa upočasnimo. Ker se nekaj časa vozimo tako, ne da bi naleteli na težave, se take vožnje navadimo. Kar trije od štirih voznikov v naši anketi so odgovorili, da prehitro vozijo takrat, ko pot dobro poznajo. Dolgčas je precej manj pogost razlog.
Vsak drugi voznik je v anketi navedel, da vozi prehitro, ko se mu mudi. A tudi to, da se nam mudi, je pogosto stvar navade. Dr. Sara Tement poudarja, da se nekateri ljudje, kljub temu da imajo veliko opravkov, uspejo organizirati tako, da se jim ne mudi, medtem ko se drugi naučijo, da je hitenje navada in hitijo tudi v prometu.
»Zlasti pozitivne posledice imajo najmočnejši učinek na ponavljanje prihodnjega vedenja. Kaj s posledicami objestnega vedenja za volanom pridobimo? Prišli smo hitreje, ujeli smo sestanek – zato se takega vedenja naučimo. Vedenje, ki prinaša pozitivne posledice, ponavljamo tudi zato, ker so te posledice takojšne in gotove, negativne posledice pa so bolj abstraktne in negotove. Težko si namreč predstavljamo, kakšne so vse negativne posledice prehitre vožnje.«
Izr. prof. dr. Sara Tement, izredna profesorica in raziskovalka na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru
»Vožnjo jemljemo kot hojo, postala je naše naravno stanje. Zato ni nič čudnega, če jo opravljamo zelo rutinsko. A kljub vsemu gre še vedno za kompleksno početje, ki vključuje vsa čutila in veliko mero pozornosti.«
Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo
Atmosferci pravijo, da je prehitra vožnja eden od glavnih vozniških grehov in pozivajo voznike, da dobro premislijo, s čim se igrajo, ko pritisnejo na plin.
Kar 94 % voznikov se največkrat vozi po cestah, ki jih dobro poznajo, je pokazala anketa. V primerjavi z vozniki, ki redkeje vozijo po znanih cestah, pogosteje prekoračijo hitrost. Na avtocestah 1,4-krat pogosteje, na cestah zunaj naselij in na hitrih cestah pa celo 2-krat pogosteje.
Za volanom se počutimo varne
Občutek, da se prav nam ne bo zgodilo nič hudega, je prisoten tudi v avtu in je zagotovo povezan tudi s preteklimi izkušnjami in navado, da za kršitev prometnih predpisov ni posledic. Dr. Sara Tement opisuje, da je »nekaterim ljudem v navadi agresiven, nepotrpežljiv, nenazadnje brezbrižen stil vožnje, ki ga preslikajo v prehitro vožnjo v neki konkretni situaciji«.
Vsak tretji voznik sicer vozi prehitro, ko meni, da se mu nič ne more zgoditi – kaže rezultat naše ankete. Za voznike, ki so izbrali ta razlog, je bolj značilno, da manj časa vozijo po omejitvah kot za tiste, ki tega vzroka niso izbrali.
Ob temi nedotakljivosti pa Andrej Brglez gleda tudi v prihodnost in napoveduje, da se bo pri mlajših voznikih v prihodnosti pojavilo »drugačno (pretirano) zaupanje v delovanje sistemov za avtomatizirano vožnjo, ki jim bodo te generacije zaupale veliko bolj, kot bi bilo to dovoljeno in modro«. Dodaja še, da bodo takrat mlajši za zabavo prevozna sredstva uporabljali tako, da jih bodo med vožnjo izzivali in podobno. Naša anketa tega ni mogla potrditi, saj je skoraj polovica na to vprašanje odgovorila, da modernih sistemov pomoči pri vožnji v svojih avtomobilih nima, dodatna četrtina pa se nanje ne zanaša.
Za volan sedemo razburjeni ali jezni
Bi sedli v letalo, če bi vedeli, da se je pilot pravkar močno sprl s svojim nadrejenim? Sami pa vseeno sedemo za volan tudi, če smo razburjeni. V naši anketi je dobra polovica na vprašanje, Ali za volan sedete tudi, če ste slabe volje in bi brez večjih težav lahko izbrali drugo obliko transporta oziroma ostali doma, odgovorila pritrdilno. Med njimi je bilo nekaj manj voznikov, ki večino časa upoštevajo omejitve hitrosti, kot tistih, ki jih ne.
Dr. Sara Tement pojasnjuje, da takrat, ko smo razburjeni, vidimo samo sebe. »Zelo malo pa vidimo okoli sebe in slabo zaznavamo okolico. Ta osredotočenost na notranja čustvena stanja lahko deluje kot distrakcija med vožnjo. Podobno kot mobilni telefon.« Razburjeni lahko hitro kaj spregledamo – morda celo to, kako hitro vozimo. 12 % voznikov je v anketi navedlo, da vozijo prehitro, ko so slabe volje.
Trik za pomiritev, preden speljete
Dr. Sara Tement svetuje, da se na vsako vožnjo lahko pripravite tako, da se bolje zavedate, da ste v avtu. Na primer tako, da začutite boljši oprijem na volanu, morda ste pozorni na to, kakšne oblike je volan. Sama se osredotoči na šive, ki jih čuti na volanu. Ali pa si naravnate ogledala, sedež. Vse to so predpriprave, da se boste bolje zavedali, da ste v posebni situaciji in da morate svojo pozornost usmeriti na to situacijo.
Tudi Andrej Brglez svetuje, da bi se morali svojih pretiranih čustvenih stanj zavedati in v primeru, ko smo jezni, razdraženi, ne bi smeli speljati, dokler se ne umirimo.
Kdaj in kje najpogosteje vozimo prehitro?
Preizkus v simulatorju vožnje, ki voznika spremlja med vožnjo v virtualnem prometu, je pokazal, da ljudje vozijo veliko bolj neprilagojeno, hitro takrat, ko ni gostega prometa, ko ni veliko pešcev ali drugega dogajanja.
Kadar je situacija v simulatorju postala bolj kompleksna, pa je večina voznikov hitrost vožnje ustrezno prilagodila. Enako kažejo policijske statistike.
Vsaka druga prometna nesreča, ki so jih zaradi prehitre vožnje povzročili vozniki osebnih vozil, se je zgodila, ko je bil promet zmeren, vsaka tretja pa, ko je bil promet redek. Le ena od desetih se je zgodila, ko je bil promet gost.
Kaj še lahko umiri prehitro vožnjo? Vozniki upočasnimo, ko smo soočeni z zunanjo meritvijo hitrosti. To so pokazali merilniki hitrosti, ki jih je Zavarovalnica Triglav sofinancirala v vsaki četrti slovenski občini. Kar 5,4 % manj vozil je mimo prikazovalnika vozilo prehitro, ko je bil prižigan, kar 7, 3 % manj pa, ko so se prikazovalnikom pridružili obcestni plakati o problematiki prehitre vožnje.
In kje vozimo prehitro? Vozniki, ki so odgovarjali na našo anketo, so označili, da hitrost najpogosteje prekoračijo na avtocesti (dva od treh), zunaj naselij (skoraj dva od treh) in na izvozih iz avtoceste (skoraj vsaj 2). Vsak peti je še vedno označil tudi, da hitrost najpogosteje prekorači v coni 30 in na območju umirjenega prometa.
Čeprav hitimo, Slovenci ne odobravamo prehitre vožnje
V anketi je med skoraj 2.000 vprašanimi kar dobra tretjina odgovorila, da omejitve hitrosti upoštevajo 90 % časa. Druga dobra tretjina po omejitvah vozi več kot 70 % časa, medtem ko ostali, slaba tretjina torej, po omejitvah vozi redkeje. Kako torej eni in drugi gledajo na tiste, ki vozijo drugače? »Veliko ljudi ima pri sebi sicer negativno stališče do prehitre vožnje, v realnih situacijah pa vseeno tako ravnajo. Velikokrat tudi zato, ker napačno ocenijo, da drugi ljudje to odobravajo.« pravi dr. Sara Tement.
»Večina Slovencev ima do tveganjih vedenj, kot sta prehitra vožnja in vožnja pod vplivom alkohola, negativna stališča. A stališča so redkokdaj enaka vedenju. Več različnih dejavnikov prispeva k temu, kdaj bomo dejanska stališča tudi preslikali v konkretno vedenje.«
Izr. prof. dr. Sara Tement, izredna profesorica in raziskovalka na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru
Med našimi bralci, ki so odgovarjali v anketi, je skoraj vsak osmi odgovoril, da na cestah zunaj naselij prometno varnost bolj ogrožajo vozniki, ki vozijo manj kot 90 km/h, medtem ko je skoraj vsak peti menil, da prometno varnost ogrožajo vozniki, ki vozijo več kot 100 km/h. Najbolj varni so se jim zdeli tisti, ki vozijo skladno z omejitvijo hitrosti. Sicer pa vozniki, ki praviloma vozijo po omejitvah, pogosteje kot nevarne za prometno varnost označujejo tiste, ki vozijo prehitro, kot obratno. Vozniki, ki pogosteje pohodijo plin, so vožnjo pod omejitvijo hitrosti redkeje označili kot nevarno za prometno varnost.
Pa vi? Kaj mislite o vožnji pod in nad omejitvijo? Obiščite našo FB stran Vozim se in povejte svoje mnenje! Če se pogosto znajdete v vlogi sopotnika, pa preberite, kako lahko tudi kot sopotnik preprečite prehitro vožnjo.
Aplikacija DRAJV
Z aplikacijo DRAJV lahko spremljate, kako varno res vozite.
Kaj delamo za varnejše ceste?
