Kaj nam analize podatkov povejo o trendih naših voznih navad in varnosti na cesti? Kje smo napredovali in kje nazadovali? Prerešetali smo rezultate o stanju prometne varnosti v preteklem letu, ki jih vsako leto objavi Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, in ugotovili tri presenetljive in zaskrbljujoče trende.
Leto 2020 je bilo posebno leto tudi z vidika vožnje in prometne varnosti, zato moramo vse podatke gledati skozi prizmo ukrepov proti širjenju epidemije, ki so močno vplivali na promet. Res je bilo za petino manj mrtvih in poškodovanih v prometu, prav tako je bilo za petino manj prometnih nesreč, a obenem je bilo tudi bistveno manj prometa. Nižje številke nesreč nam torej ne sporočajo, da je bila vožnja bolj varna, saj moramo upoštevati tudi zmanjšano število prevoženih kilometrov v lanskem letu. Kljub tem dejstvom pa smo opazili, da izstopa nekaj podatkov.
Skoraj desetina pijanih
Statistika glede uporabe alkohola se je v letu 2020 v vseh pogledih poslabšala. Odstotek prometnih nesreč, pri katerih je bil povzročitelj pod vplivom alkohola, je glede na prejšnji dve leti zrasel. Poglejmo podrobnosti.
Delež prometnih nesreč, pri katerih je bil povzročitelj pod vplivom alkohola
| Leto | Število vseh prometnih nesreč | Število prometnih nesreč – povzročitelj pod vplivom alkohola | Delež prometnih nesreč – povzročitelj pod vplivom alkohola |
|---|---|---|---|
| 2018 | 18.248 | 1.491 | 8,17 % |
| 2019 | 8.861 | 1.554 | 8,24 % |
| 2020 | 14.971 | 1.364 | 9,11 % |
Morda razmišljate, da 1-odstotna rast ni veliko, a še bolj zaskrbljujoč je podatek o posledicah prometnih nesreč, katerih povzročitelji so bili pod vplivom alkohola. Najbolj težavne so prometne nesreče s smrtnim izidom. Teh je bilo skupno 80.
»Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znaša 37 %, kar je 6 % več kot v letu 2019,« poroča Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa.
In kaj vemo o povzročiteljih?
Alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč se pojavljajo v prav vseh starostnih skupinah, a nekatere starostne skupine izstopajo. Največ prometnih nesreč so povzročili alkoholizirani udeleženci, ki so bili stari od 25 do 44 let. Pri smrtnih izidih pa je malce drugače. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili alkoholizirani udeleženci iz starostne skupine od 18 do 24 let (6 smrtnih prometnih nesreč) in od 45 in 54 let (6 smrtnih prometnih nesreč).
In kaj so najpogosteje počeli alkoholizirani povzročitelji smrtnih prometnih nesreč, da je do nesreče sploh prišlo? Med vzroki izstopa neprilagojena hitrost, zaradi katere je v letu 2020 ugasnilo 13 življenj, sledi pa nepravilna stran/smer vožnje, zaradi katere je umrlo 8 oseb. Pri slednjem podatku ne moremo vedeti, ali je šlo za dejansko posledico opitosti ali za načrtno dejanje, je pa v obeh primerih zaključek enak. Alkohol v prometu nima in ne sme imeti mesta!
Vse več mrtvih motoristov in mopedistov
Med ranljive udeležence v prometu uvrščamo pešce, kolesarje in druge nemotorizirane udeležence, motoriste, mopediste, invalide ter osebe z omejenimi sposobnostmi mobilnosti ali orientacije. Javna agencija RS za varnost prometa posebej beleži tudi prometne nesreče, ki se zgodijo ranljivim udeležencem. Šokiral nas je podatek o številu umrlih voznikov enoslednih motornih vozil.
V letu 2020 je umrlo kar 22 voznikov enoslednih motornih vozil (16 motoristov in 6 mopedistov).
Podatek je zaskrbljujoč, saj število umrlih motoristov in mopedistov ni upadlo, kot bi lahko ob bistveno zmanjšanemu prometu v letu 2020.
Preverite tudi štiri nevarne situacije za motoriste in kaj lahko sami storijo za svojo večjo varnost.
Hude poškodbe med kolesarji
Kolesarjenje je vsako leto bolj priljubljeno. Na eni strani raste priljubljenost športnega kolesarjenja, na drugi pa je kolo tudi odlično prevozno sredstvo. Počasi se temu prilagaja tudi infrastruktura. Očitno pa imamo tudi problem, ki bo zahteval posebno pozornost.
Leta 2020 je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji.
V zadnjih treh letih je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev prav med kolesarji. Ta podatek sam po sebi ni presenetljiv, saj kolesarje uvrščamo med ranljive udeležence prometa in vedno bo nekaterih več kot drugih. Težava je, da pri vseh drugih vrstah udeležencev (motoristi, vozniki osebnega vozila, pešci, potniki) število hudih telesnih poškodb vsako leto malce upade, pri kolesarjih pa se zvišuje!
Podatek morda lahko razložimo z večjo priljubljenostjo kolesarjenja, saj smo v letu 2020 več kolesarili in se manj vozili z avtomobili, vseeno pa kolesarji še zdaleč ne povzročijo toliko prometnih nesreč kot jih vozniki osebnih vozil. Rast hudih telesnih poškodb med kolesarji nam govori, da je treba tej ranljivi skupini udeležencev namenjati več pozornosti – z vzgojo in ozaveščanjem vseh udeležencev, z infrastrukturo in s skrbjo za večjo varnost.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Alkohol nima mesta v prometu.
Pazimo na ranljive udeležence v prometu! Podatki potrjujejo, da so kolesarji in motoristi najbolj ogroženi udeleženci.
Kaj delamo za varnejše ceste?
