Zaradi svoje dinamičnosti je vožnja z motorjem za mnoge motoriste neverjeten užitek. Kaj lahko naredite, da bo ta užitek varen? Pogovarjali smo se z dvema strokovnjakoma, ki dobro poznata svet motoristov in nevarnosti za motoriste. Vojko Safran, inštruktor varne vožnje pri AMZS, in Robert Sušanj, dolgoletni motorist in analitik motorističnih prometnih nesreč iz Agencije za varnost prometa, sta nam pojasnila najpogostejše vzroke motorističnih prometnih nesreč in kako se jim izogniti.
1. Neprimerna izbira motorja in opreme
Prve napake se zgodijo še pred vožnjo. Treba si je izbrati primeren motor in opremo. »Model in znamka motornega kolesa ne moreta biti prioritetna kriterija pri izbiri motornega kolesa,« je opozoril Vojko Safran. Motoristi motor pogosto izbirajo s čustvi. Pri tem je mamljivo predvsem, da si motorist izbere prevelik in pretežak motor glede na svojo telesno zgradbo in višino.
Pri izbiri motorja in opreme naj bo ključna varnost. To boste lahko zagotovili le, če boste motor izbrali glede na svoje telesne značilnosti. Osnovno pravilo je, da morajo biti noge čvrsto na tleh, ko je motor v mirovanju in ne na stojalu. Če ne, lahko vsako ustavljanje, obračanje ali počasno manevriranje pomeni izziv in tveganje za padec.
2. Precenjevanje fizičnih in kognitivnih sposobnosti
Na motorju moramo s telesom obdržati motorno kolo v stabilnem položaju. Pomembno vlogo imajo koordinacija telesa, kognitivne in fizične sposobnosti. Robert Sušanj je opozoril, da v praksi motoristi pogosto precenjujejo lastne sposobnosti. Predvsem to velja za znanje in obvladovanje motornega kolesa.
Vožnja z motorjem je drugačna in veliko bolj zahtevna kot vožnja z avtomobilom. Tega dejstva se morajo zavedati predvsem tisti vozniki, ki po letih vožnje z avtomobilom presedlajo na motor.
Edino, kar imata motorist in voznik avtomobila skupnega, so cestnoprometni predpisi in cesta, ki jo vsi uporabljamo. Motor namreč zahteva strnjeno osredotočenost ves čas vožnje in precej koordinacijskih sposobnosti. »Motorist, ki motornega kolesa ne obvladuje v zadostni meri, ima med vožnjo preveč dela sam s seboj, kar pomeni, da se premalo posveča cesti in ostalemu prometu. Na ta način seveda težje prepoznava nevarne situacije in lažje zaide v težave,« dodaja Safran.
Težava pri oceni lastne sposobnosti je tudi sezonska uporaba motornega kolesa. Določene mišice, ki jih motoristi potrebujete za vožnjo, pozimi počivajo. Fizična kondicija je spomladi v slabšem stanju kot jeseni. Safran zato na začetku sezone priporoča krajše izlete, ki jih potem postopoma podaljšujete.
3. Slabo poznavanje in neobvladovanje obeh zavor
Med najpogostejše napake Safran uvršča tudi slabo poznavanje zavor, ki se kaže v neobvladovanju obeh zavor. Pogosto še vedno velja prepričanje, da je za motor dovolj sprednja zavora. To posledično pomeni resen problem, saj ima motorist v kritičnih situacijah daljšo zavorno pot. Tudi prepričanje, da se je dober motorist sposoben prej ustaviti brez uporabe ABS-sistema kot z njim, ni redko.
»Zelo pomembno je usklajeno delo celega telesa. Voznik motorja mora z levo roko stiskati ročico sklopke, z desno roko dodajati plin in upravljati prednjo zavoro, z levo nogo mora upravljati z ročico menjalnika in z desno nogo upravljati še zadnjo zavoro,« pojasnjuje Safran. Sušanj pa ugotavlja, da motoristi zavirajo nepravilno, pretirano obremenjujejo le eno zavoro ali pa celo zavirajo takrat, ko je motorno kolo nagnjeno iz svojega ravnotežja. Takrat se še bolj poruši ravnotežje in to vodi v zdrs motornega kolesa.
Za varno in sproščeno vožnjo z motorjem je potrebne precej vaje. Najlažje se je priučite na treningih, kjer vas bo spremljalo budno oko inštruktorja varne vožnje.
4. Neustrezna tehnika
Ko analiziramo nesreče, pogosto opazimo tudi težave pri izpeljavi zavojev. »Tehnike vožnje motoristom niso dovolj znane ali jih niso osvojili popolnoma. Prav tako težave predstavlja pravilno usmerjen pogled. Posledice neustrezne tehnike in slabšega opazovanja na cesti pogosto pomenijo neuspešno odpeljan zavoj,« opozarja Safran. Če motorist v levem ovinku pelje preblizu sredinski črti, se z zgornjim delom telesa nagne na nasprotni vozni pas, kar pa je lahko usodno.
Tudi tehniko vožnje z motorjem boste najlažje izpilili na treningih varne vožnje. Dobro novico glede ozaveščenosti motoristov poudari Sušanj. Po njegovih opažanjih se vedno več motoristov zaveda svojih pomanjkljivosti in sami iščejo ustrezno znanje in veščine. Razumejo tudi, da tega ni mogoče pridobivati samo v realnem prometu.
Eden od kompleksnih manevrov, ki jih mora znati motorist dobro obvladati, je tudi prehitevanje. Katere so pogoste napake pri prehitevanju in kako si pridobiti izkušnje prehitevanja, preverite v članku Nasveti za prehitevanje z motorjem.
Najboljša motoristična vožnja je tista, ki se konča varno, v domači garaži. Zakaj vse pogosteje ni tako? Oglejte si posnetek posveta Anatomija motoristove vožnje, ki smo ga pripravili z voditeljem Miho Šaleharjem radijskim voditeljem in motoristom, na dogodku pa so sodelovali naslednji sogovorniki:
- Irma Žuman, psihologinja, psihoterapevtka, motoristka;
- Andrej Brglez, predsednik AMZS, raziskovalec mobilnosti, motorist;
- mag. Goran Jovanović, presojevalec motorističnih nesreč pri AVP, motorist in
- Jaka Klement, direktor avtomobilskih zavarovanj, Zavarovalnica Triglav.
5. Zmanjšana pozornost in slabša koncentracija zaradi dolge vožnje
Roberta Sušanja, ki analizira motoristične prometne nesreče pri Agenciji za varnost prometa, zanimajo konkretna ravnanja motoristov in vzroki, ki privedejo do nesreč: »Še najpogosteje smo ugotavljali, da so se najhujše prometne nesreče pojavljale popoldan oziroma po daljši vožnji, ko sta pozornost in koncentracija motorista padli. V kritični situaciji motorist ni bil sposoben hitre in pravilne reakcije.«
Koliko ur in koliko kilometrov vožnje z motorjem je preveč? Ne spreglejte opozorilnih znakov utrujenosti.
Tudi pri tej napaki se je izkazalo, da motoristom preprosto zmanjka časa. Četudi so vedeli, kako bi bilo treba ravnati, so zaradi omejenega časa, ki jim je bil na voljo, reagirali, kakor so vedeli in znali. Včasih napačno, včasih prepočasi. Strokovnjaka tudi za to napako vidita rešitev v tečajih varne vožnje.
»Treningi na varnih poligonih omogočajo tudi napake, ki jih cesta ne dopušča.«
Vojko Safran
Zapomnite si vsaj ta napotek:
Zmogljiv motor lahko vozi le »zmogljiv« motorist. Zato utrjujte veščine vožnje: zaviranje, vožnjo v ovinek, pravilno usmerjanje pogleda. Ko ste utrujeni, pa le sestopite z motorja in si privoščite počitek. Želimo vam varno vožnjo!
Kaj delamo za varnejše ceste?
