Zakaj je vožnja z motorjem glede na število prevoženih kilometrov tudi do 100-krat nevarnejša od vožnje z avtomobilom? To je bilo ključno vprašanje posveta Anatomija motoristove vožnje. Na njem so strokovnjaki z različnih področij, ki raziskujejo motorista, pod drobnogled vzeli vedenjske vzorce motorista in iskali vzroke, zakaj v zadnjih letih beležimo naraščajoči trend umrlih motoristov v prometnih nesrečah.
Misli pod motoristovo čelado
Kaj se dogaja z motoristom pred nesrečo? Kdaj motoristi tvegajo (pre)več? Katerim motoristom se najpogosteje dogajajo nesreče? Kje so rezerve pri vozniku in kje pri infrastrukturi? In predvsem, kaj je tisto, česar v zvezi z motoristovo vožnjo še ne vemo?
Pomanjkanje podatkov o motoristu, njegovem vedenju in dogajanju med vožnjo nam namreč pogosto otežuje, da bi načrtovali učinkovitejše ukrepe za povečanje varnosti motoristov.
Ozadje tega, kar nam pove uradna statistika, je smiselno iskati tudi v čustvenim stanjem motorista pred in med vožnjo. Učinkovitejše zbiranje podatkov v realnem času pa odpira vprašanje, kdaj bomo s podatki nesreče preprečevali, ne le analizirali, kdaj bomo torej nesrečo – prehiteli.
Vse to smo osvetlili na dogodku Anatomija motoristove vožnje, ki smo ga organizirali v sodelovanju z AMZS in z voditeljem Miho Šaleharjem, radijskim voditeljem in motoristom. Na dogodku so sodelovali naslednji sogovorniki:
- Irma Žuman, psihologinja, psihoterapevtka, motoristka;
- Andrej Brglez, predsednik AMZS, raziskovalec mobilnosti, motorist;
- mag. Goran Jovanović, presojevalec motorističnih nesreč pri AVP, motorist in
- Jaka Klement, direktor avtomobilskih zavarovanj, Zavarovalnica Triglav.
Oglejte si posnetek dogodka.
Kaj vpliva na nesrečo in kako jo preprečiti?
Jaka Klement, je izpostavil, da (pre)velik del motoristov še vedno zavaruje svoj motor, pozabijo pa na zavarovanje sebe in svoje varnosti. Pri tem pa je zanimivo tudi, da so praviloma starejši motoristi manj rizični za nesrečo od mlajših. Enako velja za motorje – starejši letniki motorjev so redkeje udeleženi v nesreči kot novejši motorji.
Irma Žuman je v svoji praksi delala s številnimi motoristi, ki so povzročili prometno nesrečo. »Ko se pogovarjam z ljudmi, ki so povzročili prometno nesrečo, se vedno vrnemo nazaj na čustva,« poudarja.
Dotaknila se je tudi prepričanja, da je vožnja z motorjem učinkovit način za sproščanje stresa: »Živimo v zelo hitrem tempu, neprestano smo izpostavljeni stresu, to pomeni, da je v našem telesu neprestano povišan nivo stresnih hormonov, na primer adrenalina ali kortizola. Ti hormoni potem poskrbijo, da vsi organi hitreje delujejo in potem pride vikend in se gremo na motor malo sprostit. Vožnja na motorju ta nivo hormonov običajno še poviša, priključi se jim še hormon užitka, dopamin, in ta koktajl hormonov je lahko za motorista zelo nevaren.«
Še dodatno za občutek (ne)varnosti na cesti skrbi infrastruktura, ki lahko po mnenju mag. Gorana Jovanovića prav tako pomembno vpliva na obnašanje motoristov na cesti.
»Če pogledate statistiko samo za preteklo leto, boste lahko hitro ugotovili, da v nobeni prometni nesreči s smrtnim izidom kot vzrok ni bila navedena cestna infrastruktura. Pa kljub temu vemo, da bi lahko z izboljšavami na cestni infrastrukturi zabeležili manj smrtnih žrtev med motoristi oziroma hudih telesnih poškodb,« meni Jovanović, ki rešitev vidi tudi v drugačnem, za motoriste bolj prijaznem projektiranju cestne infrastrukture.
A ključna rezerva je torej še vedno pri motoristu. Pri tem pa je zanimiv podatek, ki ga zasledujemo od leta 2015, pa je tudi, da so vozniki (avtomobilov), ki vozijo z uporabo telematike, torej ki snemajo in spremljajo ter ocenjujejo svojo vožnjo, veliko varnejši od ostalih.
Tako imajo uporabniki aplikacije DRAJV za 15 do 20 odstotkov manj škodnih primerov kot ostali vozniki. DRAJV je od sedaj na voljo tudi za motorje, kar pomeni, da ima motorist v svojih rokah novo orodje, ki mu pomaga, da podatke, ki jih z vožnjo ustvari, obrne v prid svoji varnosti.
Prav ta vidik je poudaril Andrej Brglez. Podatki postajajo valuta, zato je pomembno, komu jih zaupamo in kako jih uporabimo. In če danes lahko podatki telematike koristijo motoristu za analizo vožnje, prav tako pa jih vse bolj uporabljajo upravljalci cest za hitro ukrepanje, prihodnost prinaša čas, ko bodo podatki nesrečo preprečevali, ne analizirali.
A krmilo motorja je še vedno trdno v rokah motorista, ki se mora soočiti predvsem s sabo, z omejitvami svojih zmožnosti in s tem, kaj ga žene čez rob. Miha Šalehar, sam strasten motorist, pravi, da se prav zato izogiba vožnje v skupini: »Motor je en takšen ego moment in ta ego te lahko večkrat pelje v območja, ki so lahko nevarna.«
Kaj delamo za varnejše ceste?
