Ko v vzvratnem ogledalu zagledate modre luči in zaslišite sireno, veste, da se morate umakniti. Manj znano pa je, kaj vse se v tistem trenutku dogaja v reševalnem vozilu. Ste vedeli, da lahko z napačno reakcijo situacijo nehote poslabšate? Reševalec Anže Albreht iz Zavoda Reševalni pas razkriva vrsto zanimivih in pomembnih podrobnosti o vožnji reševalcev, ki jih večina voznikov ne pozna.
Reševalec Anže Albreht poudarja, da smo vozniki v Sloveniji v povprečju dobro odzivni, še posebej na avtocestah in hitrih cestah, kjer je ustvarjanje reševalnega pasu že zgled tudi širši regiji. Vseeno pa lahko z zavedanjem o pomembnih dejstvih reakcije v prometu še izboljšamo.
1. Reševalno vozilo ni osebni avto, ampak je skoraj tovornjak
Sodobna reševalna vozila so praviloma težka do 4.200 kilogramov in blizu največje dovoljene mase. Prevažajo nosila, kisikove jeklenke, opornice, zdravila, naprave za oživljanje, včasih tudi protibalistično zaščito.
To pomeni daljšo zavorno pot, počasnejše pospeševanje in večje sile pri vsakem manevru. V bližini reševalnega vozila še posebej pazite na varnostno razdaljo.
2. Voznik reševalnega vozila ne gleda le ceste
Med nujno vožnjo voznik reševalnega vozila:
- spremlja promet,
- posluša radijske zveze,
- prejema sprotne informacije o stanju pacienta,
- pogosto prek kamere opazuje tudi dogajanje v zadnjem delu vozila.
Če se mora član ekipe med vožnjo odpeti in vstati, mora voznik to zaznati in še bolj predvidljivo zavirati in zavijati.
3. Reševalni pas NI za tekoč promet
Ena najpogostejših napak na avtocestah in hitrih cestah je, da vozniki ustvarjajo reševalni pas tudi, ko promet teče nad 60 km/h. Reševalni pas se ustvarja izključno ob zastoju.
Če je promet na avtocesti ali hitri cesti tekoč in poteka s hitrostjo več kot 60 km/h, za sabo pa zaslišimo ali opazimo reševalno vozilo na nujni vožnji, ne smete ustvariti reševalnega pasu. Z varnim manevrom se poskušajte umakniti na desni pas.
4. Fantomski zastoji so pekel za vse
Ko vozila stojijo, je reševalni pas pogosto zgledno ustvarjen. Ko pa promet nenadoma steče, nastane zmeda. Vozniki takrat ne vedo, ali naj pas zaprejo ali pustijo odprt, zaradi česar reševalci ostanejo ujeti brez jasne poti. V takih trenutkih nastane stiska za vse udeležence.
Kaj v takih primerih svetujejo reševalci? Predlagajo preprosto pravilo: o zastoju na avtocesti ali hitri cesti govorimo takrat, ko hitrost v strnjeni koloni pade pod 60 km/h. Pri hitrostih, večjih od 60 km/h, promet še teče in je varnostna razdalja praviloma že zadostna, da se vozila z levega pasu reševalnemu vozilu varno umikajo na desni pas – brez ustvarjanja reševalnega pasu.
5. Zaviranje pred reševalnim vozilom pogosto naredi več škode kot koristi
Na lokalnih in regionalnih cestah vozniki ob sireni pogosto nenadno zavirajo. To je še posebej problematično tam, kjer prehitevanje sploh ni možno.
To prisili k zaviranju tudi reševalno vozilo, kar:
- zmanjšuje udobje pacienta in
- povečuje tveganje za dodatne poškodbe.
Reševalec Anže Albreht predlaga boljšo rešitev: “Mirno nadaljujte vožnjo, nakažite s smernikom, da ste vozilo opazili, in se umaknite, ko je to mogoče storiti varno.”
6. Reševalni pas v mestu je lahko nevaren
Na večpasovnih mestnih cestah nekateri vozniki ustvarjajo reševalni pas kot na avtocesti ali celo zapeljejo čez dvojno polno črto. To je izjemno nevarno.
V mestih se praviloma umikamo desno, voznik reševalnega vozila pa z odločno in jasno vožnjo pokaže, kje bo peljal. Več o tem preberite v našem članku “Kako se v mestu pravilno umakniti reševalnim vozilom?”
7. Včasih bo reševalno vozilo peljalo po desnem pasu – namenoma
Če je na levem pasu kolona, na desnem pa le nekaj vozil, je hitreje in varneje, da se umakne nekaj voznikov kot pa cela kolona na levem pasu.
To ni napaka, ampak premišljena odločitev.
8. Vzvratna ogledala so pomembnejša, kot si mislimo
Velik del pravočasne reakcije se zgodi brez sirene in še preden se vozilo približa.
Pravilno nastavljena ogledala in redno opazovanje dogajanja za sabo – brez uporabe mobilnega telefona – bistveno olajšata delo intervencijskim voznikom.
9. Zelena luč ne pomeni absolutne varnosti
Pešci in kolesarji so ranljivi udeleženci v prometu, a se tega premalo zavedajo. Še posebej veliko tvegajo z uporabo mobilnikov ali slušalk.
Pomembno je, da pešci in kolesarji tudi pri zeleni luči pogledate levo–desno–levo. Enako velja za gluhe in naglušne. Reševalno vozilo lahko pride iz smeri, ki je ne pričakujete.
Test CPP: Veste vse o reševalnem pasu?
Z novim znanjem boste gotovo lažje rešili tudi naš test CPP o reševalnem pasu. Ali veste, kdaj, kako in zakaj je potrebno pravilno ustvariti reševalni pas? Preverite, če bi znali pravilno ravnati tudi v bolj zapletenih prometnih situacijah.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Kot poudarja Anže Albreht, se morajo tudi vozniki intervencijskih vozil ves čas zavedati, da niso središče prometa, da vsi vozniki niso pripravljeni na hipne reakcije in da varnost vedno pretehta hitrost. Če vsak udeleženec v prometu razume svojo vlogo, lahko skupaj dosežemo tisto, kar je najpomembnejše: da pomoč pride na cilj varno.
Kaj delamo za varnejše ceste?
