Kolesarji so v mestnem prometu med bolj ranljivimi udeleženci, ker so manj vidni, nimajo fizične zaščite in pogosto vozijo po površinah, ki si jih delijo z avtomobili, pešci in drugimi vozili. Večina nevarnih situacij za kolesarje ni posledica namernih kršitev pravil, ampak napačnih pričakovanj.
Če se zanašate na to, da ne bo nikogar, da vas bodo videli, da imate prednost, s tem tvegate. Promet v mestu namreč ne odpušča takih predpostavk. Oglejte si video, kjer smo kolesarje povprašali, katere prometne situacije v mestu se jim zdijo najbolje nevarne. Potem pa preverite nasvete za kolesarje in voznike avtomobilov.
Najpogostejše točke trčenja
1. Križišče – pot vozila prečka pot kolesarja
Najbolj tipičen scenarij: voznik zavija desno ali levo, kolesar pelje naravnost. Voznik preveri promet, a kolesarja ne zazna ali pa ga opazi prepozno. To se lahko zgodi, ker je kolesar nižji, ožji in hitrejši, kot pričakujete. Možno je tudi, da je kolesar v mrtvem kotu.
Nasvet voznikom: Pred zavijanjem zavestno preverite tudi kolesarsko stezo ali rob cestišča. Vsi stebrički na vozilih onemogočajo pogled, kar pomeni, da morate promet ob desni strani vozila spremljati veliko prej.
Nasvet kolesarjem: Pred križiščem zmanjšajte hitrost in spremljajte vozilo, ki prečka vašo pot vožnje. Ali upočasnjuje? Vas je voznik opazil? Vedno vozite po pravilni strani vozišča.
Nasvet vsem: Za vse udeležence velja, da spremljate promet. Kolesarji so pri trkih bistveno bolj ogroženi, kar pomeni, da morate biti vozniki na njih še bolj pozorni.
2. Kolesar ima zeleno luč, voznik pa misli, da je rdeča
Problem so križišča, kjer avto zavija levo in mora upoštevati pravilo srečanja. Običajno počaka vozila z nasprotne strani, pozabi pa na kolesarje, saj predvideva, da že imajo rdečo luč – kot jo vidi na semaforju za pešce. A kolesar upošteva semafor za kolesarje v svoji smeri vožnje, kjer lahko gori še zelena luč.
Nasvet voznikom: Pri zavijanju levo upoštevajte tudi kolesarje in pešce. Pri tem ne sklepajte, da ima kolesar rdečo luč samo zato, ker jo imajo pešci.
Nasvet kolesarjem: Tudi če imate zeleno luč, ne predvidevajte, da vas je voznik pravilno razumel ali opazil. Pred prečkanjem križišča preverite odziv voznika in bodite pripravljeni na zaviranje ali umik.
3. “Dooring” – vrata brez opozorila
Avto je parkiran ob kolesarski površini, voznik pa nenadoma odpre vrata. Kolesar se v tistem hipu ne more več nikamor umakniti. Gre za zelo podcenjeno, a hkrati pogosto in nevarno nesrečo v mestih.
Nasvet voznikom: Preden odprete vrata, preverite promet za vozilom v ogledalih. Vrata odpirajte z roko, ki je bolj oddaljena od vrat (t. i. “nizozemski prijem”), ker se tako lažje obrnete in preverite, ali je pot prosta. Tega naučite tudi otroke.
Nasvet kolesarjem: Vozite dovolj odmaknjeno od bočno parkiranih vozil in bodite pozorni na vozila, ki niso prazna.
4. Prehitevanje oz. vožnja mimo kolesarja brez ustrezne bočne razdalje
Če kolesarske površine niso ločene od ceste, zlahka pride do nevarnih bližnjih srečanj med kolesarji in avtomobili. Vožnja mimo kolesarja s prekratko bočno razdaljo je stresna in lahko tudi usodna. Seveda pa je prehitevanje na prekratki bočni razdalji prekršek.
Nasvet voznikom: Ohranite varno bočno razdaljo, ki je najmanj 1,5 m. Če te razdalje ni mogoče zagotoviti, upočasnite in počakajte. Zakaj se kolesarje prehiteva z bočno razdaljo najmanj 1,5 metra, preberite v našem članku.
Nasvet kolesarjem: Vozite predvidljivo. Izognite se nenadnim zavojem proti sredini vozišča.
5. Zmešnjava na kolesarskih površinah
Kolesarske površine (pasovi, steze, poti) niso vedno namenjene le kolesarjem. Na njih boste našli tudi skiroje, e-skiroje in mopede. Potem pa so tu še kolesarji, ki vozijo v napačno smer, pešci, včasih tudi z otroškimi vozički, v bližini avtobusnih postajališč pa tudi manj pozorni pešci, ki čakajo na avtobus. Vsi ti udeleženci ustvarjajo nepredvidljive situacije.
Nasvet vsem: Spoštujte smer vožnje, cestnoprometne predpise in hitrost prilagodite razmeram.
Nasvet kolesarjem: Računajte na nepredvidljive premike in napake drugih udeležencev. Če je treba, uporabite zvonec.
6. Večpasovna križišča – posebna nevarnost
Križišča večpasovnic (npr. Tivolska in Slovenska cesta v Ljubljani) so še posebej zahtevna. Vozniki, ki zavijajo desno, pogosto ne stojijo na semaforju, temveč zavijajo ob utripajoči oranžni luči ali posebni signalizaciji, pozornost pa je takrat usmerjena predvsem na avtomobile.
Nasvet voznikom: Pred zavijanjem dodatno preverite prehode za kolesarje in pešce.
Nasvet kolesarjem: Ne predvidevajte, da vas je voznik opazil. Raje upočasnite in nadaljujte pot, ko ste prepričani, da vas je zaznal. Eden od možnih pokazateljev je tudi očesni stik.
7. Krožišča – hitro noter, še hitreje ven
Tudi v primeru krožišča pot kolesarja dvakrat prečka pot vozila – prvič pri uvozu, drugič pri izvozu. Vozniki pri uvozu v krožišče gledajo predvsem levo (proti prometu v krožišču), kolesar ali pešec pa lahko pride z desne in uporabi prehod. Kritična točka je tudi izvoz iz krožišča, kjer je mrtvi kot desno bistveno večji kot v klasičnih križiščih.
Nasvet voznikom: Pred uvozom v krožišče in izvozom iz krožišča vedno preverite tudi prehod za pešce in kolesarje.
Nasvet kolesarjem: Upočasnite in se pripravite na ustavljanje.
8. Infrastruktura – pasti pod kolesi
Nenadni konci kolesarskih stez, visoki robniki, luknje, tračnice, jaški, pesek na kolesarski površini … Pri običajni hitrosti to ne bodo usodne nesreče, vseeno pa lahko pride do zdrsov, padcev in poškodb.
Nasvet voznikom: Razumeti je treba, da včasih kolesar zavije ali upočasni zaradi ovire. Tudi zato je pomembno, da se mu izognete v čim večjem loku oz. z bočno razdaljo najmanj 1,5 m.
Nasvet kolesarjem: Spremljajte podlago in v primeru ovire prilagodite hitrost in/ali nakažite zavoj.
Kolesarji se pogosto počutijo spregledane. V članku 5 sporočil kolesarjev za voznike avta je še nekaj pogostih vsakodnevnih situacij, ki kolesarjem delajo preglavice. A tudi voznikom avtov in drugim udeležencem v prometu bi bilo mnogokrat lažje, če bi kolesarji upoštevali osnovna pravila. Vi jih lahko preverite s testom.
Kaj kažejo podatki o kolesarski varnosti: prometna infrastruktura in prometne nesreče
Analiza varnosti kolesarske infrastrukture v mestih, ki jo je izvedla AMZS, je pokazala zaskrbljujočo sliko:
- Skoraj 52 % mestnih kolesarskih površin je ekstremno ali visoko tveganih.
- 50 % mestnih kolesarskih površin zajemajo ločene kolesarske poti. To so površine, ki so najmanj tvegane, zaradi česar si jih kolesarji tudi najbolj želijo.
- 27 % mestnih kolesarskih površin je na cesti. Kolesarji so si primorani deliti cesto z motornimi vozili, kar lahko vodi v neposredne konflikte.
- Le 11 % mestnih kolesarskih površin dosega najnižjo stopnjo tveganja.
To pomeni, da večina kolesarjenja v mestih poteka v razmerah, kjer lahko napaka hitro postane nesreča. Po podatkih AVP kolesarji ostajajo ena bolj ranljivih skupin v prometu.
Varnost kolesarjev v 2025
V letu 2025 je Policija zabeležila 1.364 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. 58 % od teh prometnih nesreč je povzročil kolesar.
Bilo je:
- 8 smrtnih žrtev,
- 238 hudo telesno poškodovanih,
- 971 lažje telesno poškodovanih in
- 196 primerov brez poškodb.
AVP opozarja na kolesarje, ki so stari 65 let in več, saj pri njih podatki beležijo precej težje posledice prometnih nesreč. Starejši kolesarji so med najbolj ranljivimi skupinami v cestnem prometu.
Ker vseh tveganj v mestu ni mogoče v celoti preprečiti, kot kolesar pa ste bolj ranljivi, premislite tudi o zavarovanju kolesa. To vam bo pomagalo v primerih:
- če z vožnjo povzročite škodo drugim osebam ali njihovim stvarem,
- če se med vožnjo poškodujete sami,
- če na poti nepričakovano potrebujete asistenčno pomoč,
- poškodb, uničenja ali kraje kolesa (kasko po izbiri).
Zapomnite si vsaj ta napotek
Kot kolesar v mestnem prometu ni dovolj, da imate prav. Pomembno je, da imate tudi čas za reakcijo. Zato:
- - v križiščih, krožiščih in situacijah, ko vaša pot prečka pot avtom, upočasnite in se točki srečanja približajte s predvidevanjem, da vas niso opazili,
- - vozite dovolj oddaljeno od parkiranih vozil,
- - vozite predvidljivo in brez nenadnih premikov,
- - spremljajte gibanje drugih udeležencev in računajte na njihove morebitne napake in nepazljivosti,
- - hitrost prilagodite razmeram na kolesarski površini.
Kaj delamo za varnejše ceste?
