Vsak, ki se kdaj vozi s kolesom po cesti, pozna tesnoben občutek, ko ga z veliko hitrostjo prehiti avto – preblizu. Še bolj stresno je, če na tak način kolesarja prehitevata tovornjak ali avtobus. Zakaj je to nevarno in zakaj zakon upravičeno zahteva najmanj 1,5 metra bočne razdalje? Odgovor ponuja fizika. Poglejmo podrobneje.
Kolesar – ranljiv udeleženec prometa
Kolesarji si pogosto delijo cesto z motornimi vozili, čeprav so bistveno počasnejši in fizično bolj izpostavljeni. Med vožnjo jih ne ščitijo karoserija, varnostne blazine ali druge tehnične varovalke. Vsako bližnje srečanje z vozilom za kolesarja zato pomeni potencialno tveganje.
Prehitevanje kolesarja je eden ključnih trenutkov, ko mora voznik motornega vozila pokazati posebno mero previdnosti.
V nekaterih evropskih državah je bočna razdalja pri prehitevanju določena na najmanj 1,5 metra. Gre za razumen in izvedljiv varnostni ukrep, zato ga je tudi Slovenija zapisala v svoj zakon.
A zakaj je ta bočna razdalja tako velika? Na pomoč nam bo prišla fizika.
Kaj se zgodi, ko avto prehiteva kolesarja?
Ko avto, tovornjak ali avtobus peljejo mimo kolesarja, premikajo zrak okoli sebe. Ustvarijo se različni zračni tokovi.
Vozilo pred seboj potiska zrak naprej, za sabo pa ga vleče – ta pojav ustvarja turbulentne zračne tokove. Ti se vrtinčijo tudi ob straneh vozila. Če voznik prehiti kolesarja s premajhno bočno razdaljo, lahko zračni tokovi vplivajo na ravnotežje kolesarja. To je še posebej nevarno pri višjih hitrostih, saj kolesar ni tako stabilen kot vozila, ki ga prehitevajo.
Poleg zračnih sunkov vozilo za seboj pušča tudi zvočne in vibracijske dražljaje, ki lahko prestrašijo kolesarja, kar še dodatno poveča tveganje za izgubo nadzora nad kolesom. Podobno velja tudi za uporabnike lahkih motornih vozil (npr. e-skirojev) in mopedov.
Koliko je 1,5 metra bočne razdalje v praksi?
Ko vozite, ne morete vedeti, koliko je 1,5 metra. Ker gre za bočno razdaljo in za bok, od katerega ste kot voznik bolj oddaljeni, je to dolžino res težko oceniti. Morda vam bodo pomagale primerjave. 1,5 metra je približno:
- dolžina odprtih avtomobilskih vrat (1,2–1,5 m) – če bi odprli sovoznikova vrata, bi moralo med vašim vozilom in kolesarjem ostati še nekaj prostora;
- dolžina malce manjšega kolesa;
- širina 2 avtomobilskih sedežev, ki sta en poleg drugega;
- običajno mora voznik delno ali v celoti zapeljati na sosednji pas, da zagotovi dovolj razdalje.
Če razmere ne omogočajo varnega prehitevanja kolesarja z bočno razdaljo 1,5 m, se mora voznik zadržati in počakati. Zakon dovoljuje prehitevanje le, kadar je to varno in ne ogroža nikogar. To vključuje tudi upoštevanje bočne razdalje.
Kaj pa, če za kolesarjem nastaja kolona vozil?
45. člen ZprCP določa, da voznik ne sme brez razloga voziti tako počasi, da ovira promet. Če z vožnjo na čelu kolone upočasnjuje promet in ga ni mogoče varno prehiteti, se mora na prvem varnem mestu umakniti in kolono spustiti mimo. To velja tudi za kolesarje, ko uporabljajo vozišče.
Kaj pravijo kolesarji?
Predstavnike Ljubljanske kolesarske mreže smo povprašali o izkušnjah z upoštevanjem bočne razdalje. Izpostavljajo, da večina voznikov upošteva bočno razdaljo, če je dovolj prostora. Težava pa nastane, če je nasprotni pas zaseden: “Namesto da bi počakali s prehitevanjem, kot to zahteva zakon, še vedno prehitevajo z neprimerno bočno razdaljo.”
In katere situacije so najbolj kritične? “Najbolj kritične situacije so prometne vpadnice brez kolesarskih površin. Prav tako so problematični preozki kolesarski pasovi, pri katerih vozniki dobijo občutek, da lahko prehitijo čisto ob črti pasu, vendar gre za zelo tesno prehitevanje in pogosto previsoke hitrosti. To je neprijetno zlasti, ko prehiteva avtobus ali tovorno vozilo.”
Ljubljanska kolesarska mreža si zato prizadeva za ureditev kakovostnih (širokih, udobnih, povezanih) površin za kolesarje. Želijo si ločenih kolesarskih površin tam, kjer je to nujno zaradi višjih hitrosti in večje gostote prometa. V članku 5 sporočil kolesarjev voznikom avtomobilov smo podoben poziv za skupno prizadevanje kolesarjev in voznikov že omenili.
Nasveti kolesarjev
Kaj voznikom in kolesarjem svetujejo v Ljubljanski kolesarski mreži?
“Voznikom bi svetovali, da tudi sami kdaj sedejo na kolo in občutijo, kako je biti na kolesu izpostavljen med motornim prometom. Naj imajo v mislih, da so kolesarji samo ljudje, ki potujejo na delo, v šolo, na rekreacijo, imajo doma družino itd. Naj vedo, da nekaj izgubljenih sekund, da počakajo na varno prehitevanje, ni nič v primerjavi s potencialno izgubljenim življenjem ali zdravjem kolesarja.”
“Kolesarjem pa bi priporočili, da ne vozijo čisto ob robu cestišča, saj to spodbuja nevarno prehitevanje. Naj čim bolj spremljajo situacijo okoli sebe. Rekreativni kolesarji se vse bolj poslužujejo tudi radarske zadnje luči, ki kolesarja opozorijo na prihajajoča vozila od zadaj in se dobro obnesejo. Hkrati pa so kolesarji tudi bolj vidni voznikom.”
Kolesarski radar z zadnjo lučjo je pametna naprava, ki zazna bližajoča se vozila in o tem opozori kolesarja. S spreminjanjem svetlobnih vzorcev poveča vidnost in varnost kolesarja – zlasti na cestah brez ločene kolesarske infrastrukture.
Kaj kolesarjem svetujejo strokovnjaki za varno vožnjo?
Pomembno je, da kolesarji ne pozabite na težavo, ki je žal še vedno prepogosta. Upoštevajte stran in smer vožnje. Vozniki vas težje pričakujejo na strani, kjer po zakonu ne bi smeli biti.
Vozniki in kolesarji: 1,5 metra je prostor za sodelovanje
Varnost kolesarjev ni odgovornost le kolesarjev samih. Največ lahko zanje storijo vozniki motornih vozil, ko se odločajo za način vožnje in prehitevanja. Z zadostno razdaljo se zmanjšajo možnosti za nesrečo, poveča pa se občutek varnosti na cesti.
Kjer prometna infrastruktura ne omogoča popolnega ločevanja med motornim in kolesarskim prometom, sta strpnost in razumevanje še toliko bolj pomembna.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in mopedov je treba upoštevati bočno razdaljo vsaj 1,5 metra. Če razmere ne omogočajo varnega prehitevanja kolesarja z ustrezno bočno razdaljo, mora voznik s prehitevanjem počakati.
Kaj delamo za varnejše ceste?
