Vozim se logo Vozim se logo Triglav logo Triglav logo Triglav logo
Cestni bonton

Veste, kje vse velja sistem zadrge?

Objavljeno: julij 2019
Čas branja: 7 minut

Vsako poletje smo zaradi del na cestah, zastojev ob povečanem prometu ali pa zaradi prometnih nesreč vajeni prizorov zoženih vozišč in kolon vozil, ki se stekajo z dveh pasov na enega. Situacija vedno znova povzroča slabo voljo med vozniki.

Jezijo se tisti na odprtem pasu, ki se premikajo počasneje, kot bi si želeli, in tisti na pasu z oviro, ki jim prvi ne omogočajo tekočega vključevanja. Opisujemo seveda pravilo zadrge oziroma sistem zadrge, ki je v takih situacijah nepogrešljiv za tekoč promet, a žal pogosto ne deluje.

Fotografija stožcev, ki označujejo delo na cesti.

Zakon o pravilih cestnega prometa o sistemu zadrge piše, da ko je na vozišču na enem od prometnih pasov onemogočen promet zaradi ovire ali pa se pas konča, morajo vozniki, ki vozijo po sosednjem prometnem pasu, omogočiti vključevanje na ta prometni pas. Prilagoditi morajo hitrost in ustvariti takšno razdaljo do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo. Pravilo omogoča nemoten potek prometa.

Zadrga je imela tudi svoj prometni znak, ki je zapovedoval ustrezno vedenje vozil. A ta prometni znak je bil leta 2016, ob spremembi Pravilnika o prometni signalizaciji in opremi cest, izpuščen. To pa ne pomeni, da je tudi pravilo, ki temelji na vprašanju solidarnosti in medsebojne pomoči med vozniki, umaknjeno iz vožnje. Ocenjeno je bilo le, da je pravilo ustaljen del pravil cestnega prometa in tudi prometne kulture, ki ne potrebuje posebnega prometnega znaka.

Kaj je s sistemom zadrge po ukinitvi prometnega znaka?

Sistem zadrge ostaja in ga morajo vozniki še vedno upoštevati, saj je zapisan v cestnoprometnih predpisih. Le prometni znak, ki bi dodatno opozarjal na to pravilo, ne obstaja več! V primerih, ko je promet na enem pasu tako ali drugače oviran, se morajo udeleženci iz tega prometnega pasu razvrstiti na drugi pas, kar je nemogoče, če sistem zadrge ne deluje.

Kako ravnati ob oviri na voznem pasu?

38. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCp) sistem zadrge definira tako:

Če je na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi na enem od prometnih pasov onemogočen promet vozil zaradi ovire ali se pas konča, so vozniki, ki vozijo po sosednjem prometnem pasu, dolžni omogočiti vključevanje na ta prometni pas. To naredijo tako, da

  • vozijo s primerno hitrostjo in
  • na takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo.

Čeprav so CPP bolj skromni glede napotkov za vključujoča se vozila, saj je na kratko omenjeno le, da se vključujejo izmenoma, gre poudariti tudi njihovo ravnanje. Odgovornost vključujočih se vozil je torej, da spremljajo dogajanje na drugem pasu in se primerno vključujejo. 'Izkoristiti priložnost' in se vključiti za vozilom, ki je se pravkar priključilo pred nami, tukaj vsekakor ni vrlina.

Ste tudi vi med vozniki, ki skačejo med pasovi?

Če se vrnemo k našemu primeru poletnih del na cestah in s tem povezanih zastojev, je hitro jasno, zakaj je zadrga tako izjemno pomembna! Sistem zadrge je odlična rešitev za hiter pretok prometa pri zoženjih. Mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS, in Manuel Pungertnik, vodja šole vožnje AMZS ter učitelj varne vožnje, dodajata, da je tudi dokazano edini, ki v primerih združevanja dveh prometnih pasov v enega omogoča enakomerno in s tem najhitrejše ter najbolj varno odvijanje prometa. Če bi se ga držali vsi, bi promet potekal bolj tekoče in bi se lahko izognili zastojem.

Seveda je s tovrstno gnečo vedno povezan še en pojav: avtomobili, ki se ustavijo ob napovedi zožitve in čakajo, da jim bodo vozila na sosednjem pasu omogočila vključitev že na tej točki. In takoj se za njimi naredi kolona, saj vozniki na drugem prometnem pasu tam še ne ustvarjajo zadrge. Strokovnjaka AMZS zato poudarjata, da ni potrebe, da se na prometni pas vključujemo ali vrivamo mnogo pred stično točko obeh pasov. Če vozimo po prometnem pasu, ki se zapira, pot nadaljujemo do konca pasu, do stične točke, kjer se po sistemu zadrge vključujemo na drugi pas.

Če se vključujemo prej oziroma če se vsak voznik po lastni volji odloča, kje se bo vključeval na drugi pas, se sistem zadrge ne more razviti. Lahko bi rekli tudi, da se zadrga pokvari.

Fotografija dveh kolon vozil pred križiščem.

Posledica bo zastoj in še več slabe volje ter 'skakanje' voznikov z enega na drug pas. Ker imajo vozniki navado, da sistema zadrge ne upoštevajo, v prometu nastajajo konfliktna mesta.

Kot primer takih mest Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS, navaja dvopasovne izvoze iz krožnih križišč, ki se nadaljujejo v en vozni pas. Tak primer je krožno križišče v Medvodah.

»Še vedno je preveč egoistov na cestah«

Na portalu Vse bo v redu lahko preberete, kaj so vozniki povedali o delovanju sistema zadrge na slovenskih cestah in kako so ocenili svoje ravnanje v takih situacijah.

Zadrga lahko do hitrejšega pretoka prometa pomaga marsikje

Poleg v zakonu predvidenih možnosti pri AMZS-ju vidijo možnost uporabe tega pravila tudi v mnogih drugih prometnih situacijah:

  • območja prepletanja na avtocestah (npr. ljubljanska severna obvoznica v prometnih konicah),
  • območja priključkov (npr. priključek vzhodne ljubljanske obvoznice na južno obvoznico oz. Maribor, priključek Hoče),
  • območja križišč (npr. na relaciji Ljubljana-Domžale pred Trzinom oziroma Dunajsko cesto),
  • delovišča (vsa delovišča na avtocestah ali hitrih cestah, kjer se prometna pasova združita – enako velja za vse štiripasovne ceste, kjer se delo opravlja na enem od prometnih pasov),
  • združevanje dveh prometnih pasov pri dvopasovnem izvozu iz krožnega križišča v en prometni pas (vsa krožišča na Štajerski cesti iz smeri Tomačevega proti Žalam in v nasprotni smeri).

Včasih zaradi bontona, ne zakona

O sistemu zadrge, ki ga predvideva zakon, govorimo, ko se združujeta dva enakovredna prometna pasova. Kaj pa, kadar je eden od njiju prednostni? Kadar vzporedna prometna pasova nista enakovredna, temveč je eden od njiju prednostni, zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCp) ne zapoveduje, da bi na prednostnem pasu morali upoštevati pravilo zadrge. A bontona na cesti zakon ne omejuje, zato je smiselno, da vozniki upoštevajo pravilo zadrge tudi v primeru združevanja prednostne in neprednostne ceste, če je to varno.

Kako kršimo sistem zadrge?

Na različnih forumih smo zasledili polemiko o sistemu zadrge. Večinoma uporabniki menijo, da je s prenehanjem veljavnosti prometnega znaka prenehalo veljati tudi pravilo sistema zadrge. Je pa zanimivo, da je večina sodelujočih v pogovorih odgovorila, da se, ko opazijo, da bo sosednji vozni pas ukinjen, na cesto razvrstijo po sistemu zadrge. To pomeni, da vozilom z ukinjenega pasu vseeno omogočajo nadaljnjo vožnjo oziroma pričakujejo, da se bodo sami lahko vključili. Tako povedo uporabniki, kljub temu da menijo, da pravilo ne velja več.

Ravno pomanjkanje solidarnosti in medsebojne pomoči pri nekaterih udeležencih v prometu po mnenju policije pripelje do neučinkovitosti sistema zadrge – ta pa je po mnenju policije nujna in pomembna za varno odvijanje prometa.

Fotografija tovornjaka na avtocesti, ki se približujeje pospeševalnemu pasu in predvideva nemoteno vključevanje vozil.

Čeprav jih je vedno manj, smo vsi že srečali te primere neupoštevanja sistema zadrge:

1. Slepec

Voznik, ki se 'nalepi' na vozilo pred sabo, da se druga vozila ne bi mogla vključiti pred njim. Tak voznik ruši sistem zadrge in s tem preprečuje tekoče vključevanje.

2. Nepotrpežljivec

Voznik, ki pripelje do območja združevanja in začne riniti na sosednji pas ne glede na to, ali je med vozili prostor ali ne oziroma ali je po sistemu zadrge na vrsti ali ne. Tak voznik ruši sistem zadrge ter ogroža svojo varnost in varnost ostalih voznikov.

3. Samooklicani reditelj

Voznik, ki s svojim vozilom zapelje na vključujoči se pas in tam vozi vzporedno s svojim mestom v koloni na voznem pasu ter tako ostalim vozilom na vključujočem se pasu preprečuje, da bi zapeljala mimo njega naprej do stične točke, kjer bi se lahko pravilno vključila po sistemu zadrge. Ker ni prepričan, da se bo na koncu sam lahko vključil nazaj, je z dvema gumama še vedno na glavnem pasu. Tak voznik povzroča prekinitev zadrge, s tem pa tudi podaljšanje kolone pred stično točko.

4. Radodarnež

Voznik, ki radodarno 'spušča' predse po več avtomobilov hkrati in s tem povzroča, da se promet ustavi na glavnem voznem pasu, s tem pa tudi začne nastajati kolona.

Aplikacija DRAJV

Z aplikacijo DRAJV lahko spremljate, kako varno res vozite.

Zapomnite si vsaj ta napotek

Sistem zadrge zares ni zapletena zadeva, je pa izjemno pomembno, da ga upoštevajo vsi vozniki. Vozniki na nadaljujočem se pasu morajo s prilagojeno hitrostjo in razdaljo vožnje omogočiti vključevanje voznikom z ukinjajočega se pasu v točki stičišča. Tako bo zadrga delovala in bo promet tekoč.

SORODNE VSEBINE

Prijavite se na e-novice

Vsak mesec berite o manj znanih pravilih CPP, osvežujte svoje znanje o cestnem bontonu in ostanite varen voznik!

Moje ceste

30 dolgoletnih voznikov na ponovni izpitni vožnji

30 dolgoletnih voznikov na ponovni izpitni vožnji

30 voznikov se je odpravilo na vožnjo z učiteljem vožnje in ocenilo svoje znanje. Preverite, kaj so ugotovili!

Preberi več
Turneja mobilnosti je pokazala, kje v Sloveniji so najboljši vozniki

Turneja mobilnosti je pokazala, kje v Sloveniji so najboljši vozniki

Kje v Sloveniji so najboljši, kje pa najbolj samozavestni vozniki? Preverite, kam je simulator vožnje uvrstil vaš kraj.

Preberi več
Turneja mobilnosti razkriva, kdo vozi bolje: moški ali ženske

Turneja mobilnosti razkriva, kdo vozi bolje: moški ali ženske

Turneja mobilnosti razkriva, ali so moški res boljši vozniki in ali so mladi res neprevidni na cesti. Preverite!

Preberi več
Priložnost za preizkus vozniškega znanja v vašem kraju

Priložnost za preizkus vozniškega znanja v vašem kraju

Turneja mobilnosti prihaja v vaš kraj – preverite, kdaj!

Preberi več
Je tudi vaše otroke v šolo spremljal kuža Pazi?

Je tudi vaše otroke v šolo spremljal kuža Pazi?

Preverite, kako kuža Pazi za vse prvošolce brezplačno zagotovi obvezne rumene rutke.

Preberi več
Kako je vozniški izpit naredila Anamarija Lampič

Kako je vozniški izpit naredila Anamarija Lampič

Anamarija Lampič je smučarska tekačica. Vprašali smo jo, kdaj je naredila vozniški izpit in ali tekmovalnost vpliva na njeno vožnjo.

Preberi več
Smo Slovenci res (pre)hitri in (pre)drzni?

Smo Slovenci res (pre)hitri in (pre)drzni?

Kako vozimo Slovenci in kaj so rešitve za zmanjšanje črnih statistik in izboljšanje vozniških navad? Preveri!

Preberi več