Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč na slovenskih cestah. A težava ni vedno v prehitri vožnji. Rezultati našega CPP testa: Znate prilagoditi hitrost? so pokazali, da imajo vozniki precej težav tudi pri razumevanju situacij, ko je hitrost prenizka, neprilagojena razmeram ali formalno sicer dovoljena, a še vedno nevarna. V nadaljevanju pojasnjujemo 3 pravila, ki so se izkazala za najbolj problematična.
1. Kdaj je treba vklopiti varnostne utripalke?
Varnostne utripalke morate vklopiti takrat, ko je vaša hitrost za več kot polovico manjša od največje dovoljene hitrosti na cesti.
Zakaj je to pomembno?
Prepočasna vožnja glede na razmere lahko ovira promet in druge voznike sili v tvegana prehitevanja ali nenadna zaviranja. Čeprav nekateri vozniki vozijo počasneje zaradi občutka večje varnosti, je prav, da na takšno situacijo jasno opozorijo in na prvem primernem mestu vozilo umaknejo z vozišča in ostalim omogočijo neovirano vožnjo mimo. Naša skupna naloga pa je, da smo do njih strpni.
Test je pokazal, da je le tretjina sodelujočih vedela, v kateri od naštetih situacij je treba vklopiti varnostne utripalke. Kar 66 % sodelujočih je izbralo napačne odgovore. Bi vi odgovorili pravilno?
Varnostne utripalke so komunikacijsko sredstvo. Njihova vloga je opozarjanje drugih udeležencev v prometu na nepričakovano oviro ali nevarnost, ki nastane zaradi bistveno zmanjšane hitrosti vozila oz. okvare.
Poleg že omenjene situacije, ko vozilo vozi s hitrostjo, ki je za več kot polovico manjša od največje dovoljene hitrosti, mora voznik vklopiti varnostne utripalke tudi:
- pri vstopanju otrok v avtobus ali drugo motorno vozilo, s katerim se opravlja prevoz skupine otrok in
- ko je treba opozoriti druge udeležence prometa na nevarnost na cesti.
Uporabite jih.
2. Hitrost vožnje v gosti megli
Megla bistveno zmanjša vidljivost in s tem tudi čas za zaznavanje in reakcijo. Ko je vidljivost manjša od 50 metrov, je smiselna in dovoljena uporaba meglenk. Zakon jasno določa tudi omejitev hitrosti:
Ob zmanjšani vidljivosti zaradi megle (ali drugih dejavnikov) je največja dovoljena hitrost 50 km/h.
Ta omejitev velja ne glede na vrsto ceste ali siceršnjo omejitev hitrosti. Namenjena je temu, da lahko voznik še vedno pravočasno zazna oviro, vozilo pred seboj ali spremembo razmer. Vsekakor pa je pomembno, da se zavedamo, da je lahko hitrost tudi manjša od zakonsko določene.
Slaba polovica sodelujočih je sicer poznala cestnoprometno pravilo za vožnjo v gosti megli, a 53 % napačnih odgovorov je zaskrbljujoče velik delež.
Če se vam zdi, da je vožnja v gosti megli tudi vaša šibka točka, preberite še naš članek “Meglenke – veste, kdaj uporabiti prednje in kdaj zadnje?” in obnovite znanje.
3. Ali lahko dobite globo, če vozite znotraj omejitve?
Veliko voznikov meni, da so varni pred kaznimi, če vozijo z dovoljeno omejitvijo hitrosti. A prometni predpisi ne govorijo le o številkah na prometnih znakih.
Globo za neprilagojeno hitrost lahko dobite tudi takrat, ko vozite skladno z omejitvami – če ste na primer s takšno vožnjo povzročili prometno nesrečo.
Zakon namreč zahteva, da voznik vedno prilagodi hitrost in način vožnje:
- lastnostim in stanju ceste,
- preglednosti in vidljivosti,
- vremenskim razmeram,
- prometnim razmeram,
- stanju vozila in tovora
- ter svojim vozniškim sposobnostim.
Voznik mora ves čas obvladovati vozilo in biti sposoben ustaviti pred oviro, ki jo v danih okoliščinah lahko pričakuje. Če tega ne zmore, hitrost ni bila prilagojena.
To je vedelo 55 % sodelujočih pri testu, kar je sicer malce več kot pol, a je to še vedno malo, saj letne statistike o prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, ostajajo visoke.
Kaj delamo za varnejše ceste?
