Bonton Članek

Driftanje: Zakaj je nadzor pomembnejši od hitrosti?

Čas branja: 3 minute

Driftanje je eden najbolj atraktivnih avtomobilskih športov. Toda to je šport, kjer veljajo stroga pravila, izvajati se mora na primernem prostoru in ob varnostnih postopkih. S Petrom Žvanom iz Drift Dreams Kluba smo preverili, kaj je driftanje, kaj zahteva od voznika in kaj ga lahko nauči o vožnji.

Zakaj je driftanje privlačno?

Običajne voznike avtomobili zanimajo predvsem kot prevozno sredstvo. Nekatere voznike pa privlačijo tudi moč motorja, odzivnost vozila, hitrost in občutek, da znajo avtomobil obvladovati tudi v zahtevnejših okoliščinah.

Eden od športov, ki omogoča razvoj teh spretnosti v nadzorovanih razmerah, na organiziranih treningih in ob upoštevanju varnostnih pravil, je driftanje ali drift.

Driftanje je drsenje, ki zahteva popoln nadzor

Pri driftanju voznik namerno in nadzorovano povzroči drsenje avtomobila, nato pa vzdržuje drsenje skozi zavoj. Pri tem mora ves čas spremljati gibanje vozila in usklajevati svoje odzive, da avtomobil ostaja na želeni liniji.

“Največji izziv je obdržati kontrolo in vzdrževati drsenje takoj po začetku drsenja,” pojasnjuje Peter Žvan, ki je z driftom začel okoli leta 2002, leta 2010 pa se je podal v sodniške vode. Danes je direktor dirk na številnih tekmovanjih na Balkanu in direktor panoge za drift pri Zvezi za avtošport Slovenije. Lani je prejel tudi nagrado za najboljšega direktorja dirk v Sloveniji.

Za uspešno driftanje je treba obvladovati in usklajevati volan, plin in zavore. Voznik mora vedeti, kako so obrnjena kolesa, zaznavati, ali se kot drsenja povečuje ali zmanjšuje, ter se ustrezno odzivati na spreminjanje položaja avtomobila.

Zmote o driftanju:

  • Driftanje je brezglavo divjanje. Ne drži.
  • Za driftanje zadostuje avtomobil z zadnjim pogonom in močan pritisk na plin. Ne drži.
  • Za driftanje so najboljše čim bolj drseče pnevmatike na zadnji osi. Ne drži.

Kaj je res?

  • Pomembni so tehnika, natančnost, občutek za vozilo in veliko vaje.
  • Drifterji si želijo čim več oprijema, saj jim ta omogoča boljši nadzor nad avtomobilom in hitrejšo, bolj nadzorovano vožnjo skozi drsenje.

Driftanje sodi na poligon, ne na cesto

Čeprav je driftanje videti divje, je bistveni element nadzor. Ta pa je mogoč le ob ustreznih pogojih. Primeren poligon mora imeti:

  • kakovostno asfaltno podlago brez lukenj,
  • dovolj prostora za vožnjo in čim manj ovir, ob katere bi lahko trčilo vozilo.

Tudi organizacija treninga je zelo premišljena. Kako?

V Drift Dreams Klubu (DDK) pred treningom pripravijo varnostni načrt, določijo potek steze ter vhod in izhod z nje. Zagotoviti morajo varna mesta za osebje, ki nadzoruje dogajanje, in poskrbeti, da se poti vozil ne križajo in da je gibanje ustrezno nadzorovano.

Pred začetkom vožnje se vozniki seznanijo s pravili. Preverjajo:

  • tehnično stanje vozil,
  • uporabo varnostne opreme in
  • psihofizično stanje udeležencev.

Vozniki in sopotniki morajo podpisati tudi izjavo o odgovornosti, za disciplino pa skrbijo vodja treninga in drugo osebje.

Če pride do nesreče, se vožnje ustavijo. Nadaljujejo se šele, ko so posledice odpravljene in je steza ponovno varna. Udeleženca, ki ne upošteva pravil, lahko opozorijo ali odstranijo z dogodka.

Kljub tem pravilom in postopkom pa tveganje še vedno obstaja. Na poligonu lahko voznik izgubi nadzor, poškoduje avtomobil ali pa se poškoduje sam. Tudi zato je pomembno, da so prostor, potek vožnje in varnostni ukrepi načrtovani namensko za takšno dejavnost.

Na javni cesti takšnih pogojev ni. “Tako kot vsaka druga oblika dirkanja tudi drift na javni cesti nima kaj iskati,” poudarja Žvan.

Hitrost pri driftanju ni najpomembnejša

Dinamična vožnja predstavlja izziv, v katerem se prepletajo tehnika, spretnost in adrenalin. Težava nastane, če se željo po preizkušanju meja prenese na cesto, kjer so lahko zaradi nepremišljenega početja ogroženi vsi, ki se znajdejo v bližini.

Drift Dreams Klub je zato dobra rešitev za ljubitelje avtomobilov in dinamične vožnje. DDK namreč združuje voznike, tekmovalce in ljubitelje avtomobilizma, med njimi tako začetnike kot izkušene voznike, ki se želijo s športom šele spoznati.

Kakšne so razlike med običajnim avtom in drift avtom?

Drift avtomobil mora imeti:

  • zadnji pogon,
  • zaporo diferenciala (lahko je tudi zavarjen diferencial),
  • prilagojeno podvozje,
  • zadosti moči – okoli 140 kW je za začetek dovolj – in
  • dodatno varnostno opremo.

Z zahtevnostjo in s tekmovalnimi ambicijami se lastnosti spremenijo. V Sloveniji imajo najbolj resni drift dirkalniki okoli 500 kW in popolnoma predelano in driftanju namenjeno podvozje.

Kaj lahko driftanje nauči voznika?

Driftanje zahteva natančno zaznavanje gibanja avtomobila, razumevanje oprijema in usklajeno uporabo volana, plina ter zavor. To so izkušnje, ki lahko vozniku pomagajo bolje razumeti, kaj se z avtomobilom dogaja. Vendar pa to znanje še ne pomeni, da se zna voznik varno rešiti iz vsake kritične situacije v prometu.

Žvan pravi, da ga je dolgoletno ukvarjanje z driftanjem naučilo predvsem previdnejšega ocenjevanja razmer. Bolj pozoren je na hitrost, varnostno razdaljo, stanje pnevmatik in tehnično ustreznost avtomobila. Pozoren je tudi na položaj za volanom, saj mora voznik kontrole vozila uporabljati učinkovito in zanesljivo.

Posebej pomembne so izkušnje z vožnjo v mokrih razmerah. “Driftanje v mokrih razmerah me je naučilo, da avto zelo hitro zdrsi in da je težko vzpostaviti nazaj kontrolo nad vozilom – posledično šteje vsak meter, ki je na razpolago,” pojasnjuje.

To zavedanje mej avtomobila je pomembno sporočilo za vse voznike. Oprijem ni neskončen in fizikalnih zakonitosti se ne da zaobiti kljub izkušnjam in sodobnim varnostnim sistemom. Žvan poudarja tudi pomen zavedanja lastnih sposobnosti: “Zavedanje, da nisem ‘Batman’ za volanom, je zelo dobro, saj zaradi tega ne divjam brezglavo, se vedno prilagodim razmeram in tako skrbim za varnost sebe in drugih udeležencev.”

Vas zanima driftanje? Kako začeti?

Za prve korake ni treba imeti lastnega dirkalnika ali tekmovalnih ambicij. Je pa smiselno, da poiščete organiziran trening, preverite pogoje za udeležbo in se učite pod vodstvom izkušenih ljudi. Razumeti morate osnove, poslušati navodila in napredovati postopoma.

Možnosti za začetnike v Sloveniji vključujejo tudi LMG Drift Akademijo, ki omogoča pot od popolnega začetnika do rekreativca. Tudi DDK si prizadeva razširiti možnosti za učenje, saj želijo, da bi se lahko športu približali tudi tisti brez lastnega avtomobila. “Je pa tako, da ko se enkrat okužiš z driftom, zelo hitro pride do želje po lastnem avtomobilu,” opozori Žvan.

O Drift Dreams Klubu

Drift Dreams Klub (DDK) je slovenska skupnost voznikov in ljubiteljev driftanja, ki organizira treninge in dogodke ter povezuje začetnike in izkušene voznike. Več informacij o klubu in njegovih dejavnostih je na voljo na spletni strani drift-dreams.si.

Zapomnite si vsaj ta napotek

Če vas avtomobili, hitrost in dinamična vožnja privlačijo, za preizkušanje izberite primeren prostor. Na cesti pa naj bodo v ospredju predvidevanje, prilagojena hitrost in varnost vseh udeležencev.

E-novice Vozim se

Izbor nasvetov in testov CPP za varno vožnjo. Enkrat mesečno v vašem e-nabiralniku.

Oznake članka: avtomobilisti, hitroste, pnevmatik

Kaj delamo za varnejše ceste?

Osvežitvene vožnje za starejše: Dobimo se na Vranskem

Starejši vozniki, prijavite se na osvežitvene vožnje v letu 2026 z Zavarovalnico Triglav in AMZS, ki bodo potekale v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Kaj motoristi spregledajo in podatki razkrivajo?

Podatki DRAJV-a razkrivajo motoristična tveganja, starostne vzorce in kako voziti varneje.

Fotoreportaža: Osvežitvene vožnje 2025

Oglejte si fotoutrinke z osvežitvenih voženj 2025. Obiskali smo 6 slovenskih mest in 330 starejšim voznikom omogočili večjo varnost pri vožnji.

Vid Zebra spodbuja: “Dejmo se videt”

Veste, da lahko preprečimo 8 od 10 trkov? In da večino nesreč povzročijo trenutki, ko se sploh ne vidimo? Zato se Vid Zebra ne šali, ko pravi: "Dejmo se videt!" Preberite članek in ugotovite, zakaj nas mora promet spet povezati.

V bližini šol umaknite nogo s plina

Vstop v šolo za otroke pomeni tudi bolj samostojno pojavljanje v prometu. Zato jih učimo varnega in odgovornega ravnanja: prečkanja ceste, pomena prometnih znakov, uporabo rumene rutice … Kako varno in odgovorno pa v okolici šol ravnamo odrasli?