Včasih med vožnjo gledamo naravnost predse in imamo občutek, da imamo cesto popolnoma pod nadzorom. A hkrati lahko spregledamo nekaj, kar se dogaja le nekaj metrov stran ob cesti. Zakaj? Kako pride do zoženja vidnega polja in tunelskega vida? Preverite v članku.
Kaj je tunelski vid?
Tunelski vid je pojav, pri katerem se voznikova pozornost in zaznavanje zožita predvsem na dogajanje neposredno pred vozilom. Informacije iz perifernega dela vidnega polja pa zaradi zoženja vidnega polja težje pridejo do izraza.
Pri vožnji je periferni vid pomemben, saj nam pomaga zaznati pešce, kolesarje, vozila in kakršne koli spremembe ob robu ceste. Raziskave kažejo, da se pri vožnji z večjo hitrostjo sposobnost zaznavanja informacij v perifernem vidu zmanjša. Pri tem velja: večja kot je hitrost, ožje je vidno polje.
Kdaj se pojavi tunelski vid?
Tunelski vid se najpogosteje pojavi v stresnih situacijah ali pri višjih hitrostih, pri čemer literatura navaja že hitrost 60–70 km/h.
Do tunelskega vida pride tudi pri utrujenosti, močnih čustvih in pri rutinski vožnji, ko je pozornost na vožnjo zmanjšana.
Zakaj je tunelski vid nevaren?
Predstavljajte si, da vozite po cesti, ob robu vozišča pa je kolesar. Pri nižji hitrosti lahko hkrati spremljate dogajanje pred vozilom in zaznavate tudi kolesarja. Z večjo hitrostjo pa se bo vaša pozornost osredotočila v prostor pred vami, kolesar bo morda ostal neopažen in to je lahko nevarno.
Če nevarnosti ob cesti ne zaznate, se nanjo ne morete pravočasno odzvati. Pri višji hitrosti imate na voljo manj časa za reakcijo, saj vozilo v istem času prevozi večjo razdaljo. Kombinacija zoženega vidnega polja in višje hitrosti zato pomeni, da nevarnost opazite pozneje, kot bi jo pri nižji hitrosti.
Tunelski vid je še posebej problematičen pri situacijah, kjer se pomembno dogajanje zgodi ob strani. Na primer:
- ko pešec stopi na vozišče,
- kolesar spremeni smer vožnje ali
- ko vozilo pripelje s stranske ceste.
Ali lahko tunelski vid preprečite?
Na žalost tunelskega vida ne morete kar “izklopiti”, lahko pa zmanjšate njegov vpliv.
- Najpomembnejši ukrep je prilagojena hitrost. Z večjo hitrostjo se učinek zoženega zaznavanja povečuje, zato nam nižja hitrost omogoča, da lažje zaznavamo širše dogajanje.
- Pomaga tudi zavestno spremljanje celotnega prometnega prostora, torej da zavestno ohranjate širino pogleda, spremljate dogajanje ob robu ceste in v ogledalih.
- Seveda pa je koristno tudi to, da ne vozite utrujeni in da ste aktivno vključeni v vožnjo – brez motilcev in avtomatizmov.
Kaj delamo za varnejše ceste?
