Pogosto ste deležni opozoril o pomembnosti profila avtomobilskih pnevmatik, starosti in kakovosti pnevmatike za njen oprijem. Dobro pa je poznati tudi vplive različnih razmer na oprijem, zaviranje in stabilnost vozila. Ste vedeli, da se lahko na mokri cesti pri hitrosti 80 km/h zavorna pot z izrabljenimi pnevmatikami podaljša za več kot 10 metrov? Preverite še druga pomembna dejstva.
1) Kaj se zgodi pri 7 °C?
7 °C je temperatura, ki velja za dogovorjeno mejo med zimskimi in letnimi pnevmatikami. Pri tej temperaturi se začne letna guma slabše oprijemati ceste. Razlog za to je razlika v zmesi, iz katere je izdelana guma:
- Letne pnevmatike so narejene iz prožnejše gumene zmesi, ki pa pri nižjih temperaturah otrdi. Ko je asfalt hladen, letna guma izgubi svojo prožnost, kar pomeni slabši oprijem, to pa lahko privede do zgodnejših zdrsov. To lahko povzroči zelo nevarne in nepredvidljive situacije, saj se zavorna pot podaljša, v ovinkih pa je bočni oprijem slabši. Dodatna posledica izgube prožnosti gumene zmesi pri nizkih temperaturah je možnost razpokanja ali odloma dela tekalne plasti pnevmatike.
- Zimske pnevmatike so izdelane iz mehkejše in prožnejše zmesi, ki ostane prožna tudi pri izrazito nizkih temperaturah, zato se bolje prilega površini in oprime asfalta. Odsvetujemo pa vožnjo z zimskimi pnevmatikami poleti. Ko je asfalt topel (30–50 °C), se namreč mehka zimska zmes pregreva. Zato pride do hitrejše obrabe, daljše zavorne poti v suhem in mokrem, slabšega oprijema in do občutka »plavanja« v ovinku.
Test zimskih pnevmatik
AMZS je preizkusil rekordnih 31 zimskih pnevmatik, med njimi tudi veliko nizkocenovnih, ki zaradi rasti cen postajajo zanimivejše za kupce. Test pa je pokazal, da se zaradi opaznih razlik v kakovosti varčevanje z najcenejšimi pnevmatikami pogosto ne splača.
Obstajajo pa tudi celoletne pnevmatike, ki so zasnovane kot kompromis med letnimi in zimskimi. Voznikom ponujajo priročnost in nižje stroške menjav. Težava pa je, da se v resničnih razmerah ta kompromis pogosto izkaže kot pomanjkljivost: v zelo vročem poletju se slabše obnesejo od letnih, na snegu in ledu pa ne dosegajo oprijema in zavornih učinkovitosti pravih zimskih gum. Večina strokovnjakov zato celoletne pnevmatike priporoča le tistim voznikom, ki vozijo razmeroma malo, večinoma po mestih in v zmernih vremenskih razmerah.
Če se pogosto vozite po hribovitih cestah in v snežnih razmerah, potem strokovnjaki z AMZS pozimi priporočajo zimske pnevmatike.
Podobno velja za vožnjo poleti: če ste veliko na cesti in pogosto vozite daljše razdalje, so poleti boljša izbira letne pnevmatike.
V primeru, da imate še kakšne dileme, priporočamo članek o vsem, kar morate vedeti o pnevmatikah: Kako izbrati prave pnevmatike?
2) Cesta v senci ni enaka cesti na soncu
Spomladi, jeseni in pozimi, ko je več padavin, lahko opazite, da je del ceste suh, del v senci pa vlažen ali celo spolzek. Asfalt v senci se počasneje segreva in slabše suši. A to še ni vse.
Vlažna podlaga v senci ima občutno manj oprijema kot suh asfalt tik ob njej. Vlažen asfalt se lahko ohladi do točke, ko nastane kondenz ali celo mikroled, če so temperature blizu 0 °C. Ko vozite, na take minimalne spremembe morda niste pozorni, saj tudi vizualno razlika ni očitna, a pri prehodu s suhega dela ceste na vlažen del lahko avtomobilska guma izgubi oprijem v trenutku. Na vlažnem delu lahko oprijem pade tudi za 30–40 %. V primeru ovinka ali pri zavijanju pa je to dovolj, da vozilo zdrsne.
Nasvet za voznike
- V senčnih delih ceste vedno pričakujte slabši oprijem.
- Hitrost prilagodite že pred začetkom ovinka, ne v ovinku.
- Pozimi bodite pozorni na mostove, prepuste in gozdne odseke, saj se tam asfalt najhitreje ohladi, na mostovih in viaduktih pa lahko ob temperaturah blizu ledišča ali pod njim pričakujemo tudi poledenelo cestišče.
3) Dež in sneg
Ko dež zmoči asfalt, se med tekalno plastjo avtomobilske gume in podlago ustvari tanek sloj vode, ki zmanjša trenje. Pri višjih hitrostih profil pnevmatike ne uspe več dovolj hitro iztiskati vode, zato lahko pride do splavanja (s tujko: akvaplaninga). Takrat avtomobilska guma izgubi stik s cesto, avto pa postane nevodljiv; ne uboga več na ukaze z volanom in ne zavira.
Mokro cestišče lahko podaljša zavorno pot tudi za več kot 50 %. Koristno pa je vedeti tudi to, da je cesta najbolj spolzka v prvih minutah dežja, predvsem če je bilo pred tem daljše obdobje brez dežja. Za več napotkov pa priporočamo 9 nasvetov, da vaš avto ne bo zaplesal v dežju.
Sneg pa deluje kot drsna plast med avtomobilsko gumo in podlago. Svež, puhast sneg nudi nekaj oprijema, ker se pnevmatika lahko “zagrize” vanj. Zbit ali poledenel sneg pa drastično zmanjša oprijem – pnevmatika preprosto drsi po gladki površini.
Zavorna pot se na zasneženi podlagi lahko poveča za več 100 %, smerno vodenje vozila pa postane zelo nepredvidljivo. Pri takih razmerah so ključni: kakovostna zimska guma, nižje hitrosti ter mehki in postopni manevri.
Da ne boste v dilemi, preverite tudi članek: Kako voziti pozimi?
4) Pesek, blato, listje in druge pasti na cesti
Ste vedeli, da lahko tudi na videz drobne spremembe na cesti drastično zmanjšajo trenje med pnevmatiko in asfaltom, spremenijo oprijem in povečajo možnost zdrsa?
Pesek po zimskem posipanju pogosto ostane na robovih ceste ali pa ga tja nanese veter. Deluje kot kroglice v otroški risanki. Kroglice se začnejo kotaliti, guma pa izgubi stik in oprijem. V ovinku to lahko pomeni tudi do 50 % manj oprijema.
Blato in hlevski gnoj na cesti pogosto pustijo traktorji in drugi kmetijski stroji. Lahko je spolzko in deluje kot mastna ploščica. V tem primeru predstavlja nevarnost pri zaviranju in morda tudi speljevanju ter pri vožnji skozi zavoje, kjer lahko hitreje pride do zdrsa vozila.
Mokro listje, ki ga je jeseni še posebej veliko tudi na cesti, ustvarja učinek oljne podlage. Podobno kot v ostalih primerih oprijem močno pade, zavorna pot pa se vidno podaljša.
Nasvet za voznike
- Če zapeljete na blato, zavoro uporabljajte zelo nežno. Raje pustite, da se vozilo upočasni samo, in previdno odpeljite s čim manj dodajanja plina.
- Ob pesku ali listju v ovinku držite volan čim bolj mirno, ne zavirajte sunkovito, predvsem pa poskušajte znižati hitrost, še preden zapeljete na tako površino.
5) Asfalt, makadam, tlakovci – vsaka cesta je zgodba zase
Različne ceste imajo različne lastnosti. Tudi pnevmatika se na njih obnaša različno.
Asfalt je najpogostejša podlaga. Če je asfalt nov in hrapav, nudi dober oprijem, še posebej v mokrem. Star in zglajen asfalt pa postane “poliran”, zato omogoča manj trenja – zlasti v dežju.
Oprijem na makadamu je odvisen od količine in zbitosti materiala. Pnevmatike se lahko zakopljejo, zavorna pot pa je nepredvidljiva. Najbolje je voziti počasneje in brez sunkovitih manevrov.
Tlakovci niso enotna površina, zato ima pnevmatika manj stabilen stik. V mokrem lahko postanejo zelo spolzki. To velja še posebej na starih in zglajenih površinah. Voznikom na tlakovcih priporočamo nižje hitrosti in večjo razdaljo.
Poglejmo razlike v preglednici.
| Vrsta podlage | Vedenje pnevmatik | Nasvet za voznike |
| Nov, hrapav asfalt | Pnevmatike imajo zelo dober stik s cesto, kratka zavorna pot | Normalna vožnja, a v mokrem vseeno prilagodite hitrost |
| Star, zglajen asfalt | Zmanjšan oprijem, daljša zavorna pot, večja verjetnost splavanja (akvaplaninga) | Posebej previdno v dežju; zmanjšajte hitrost |
| Beton | Trši občutek, pnevmatika manj duši vibracije; nekoliko daljša zavorna pot v mokrem | Povečajte varnostno razdaljo, zlasti v dežju |
| Makadam | Pnevmatika izgubi natančen stik, zavorna pot je nepredvidljiva | Vozite previdneje, brez sunkovitega zaviranja in obračanja |
| Tlakovci | Manj stabilen stik, zlasti pri pospeševanju in zaviranju | Znižajte hitrost, povečajte razdaljo, izogibajte se sunkom |
Če razumete podlago, pomeni, da boste lažje ustrezno prilagoditi hitrost in način vožnje. Vrsta podlage pa vpliva tudi na obrabo pnevmatike. Na primer hrapav asfalt in beton jo obrabljata hitreje kot gladek asfalt.
6) Stanje pnevmatik: nove, obrabljene, prestare
Nove pnevmatike imajo najkrajšo zavorno pot, nudijo najboljši oprijem v mokrem, njihov profil pa učinkovito odvaja vodo. Z obrabo pnevmatik te kakovosti upadajo.
Obrabljene pnevmatike izgubljajo profil, zato se voda slabše odvaja. Na mokri cesti je možnost splavanja precej večja.
Starost avtomobilskih gum. Na kakovost pnevmatike pa ne vpliva le obraba, ampak tudi starost. Tudi če imajo še dovolj profila, gumena zmes gume po 5–6 letih postane manj prožna. To vpliva na daljšo zavorno pot in večjo verjetnost zdrsa. V prestari pnevmatiki se tlak razporeja manj enakomerno, zato je vožnja manj stabilna.
Tlak v pnevmatikah pogosto spregledamo, a je izjemno pomemben. Če je tlak prenizek, bo obraba večja, oprijem v ovinku pa slabši. Če je tlak previsok, pa bo stična površina manjša, kar bo prav tako povzročilo slabši oprijem in pa daljšo zavorno pot. Upoštevajte tudi to, da je treba včasih, ko je v vozilu več potnikov in več prtljage (ko gremo npr. na dopust), temu prilagoditi tlak v avtomobilskih gumah. Vsa vozila imajo (večinoma na stebričku pri voznikovih vratih) napisan priporočen tlak za manjšo in večjo obremenitev.
Preverite tudi, kako pnevmatike in razmere vplivajo na zavorno pot.
Nasvet za shranjevanje pnevmatik
- Avtomobilske gume hranite v temi, suhem prostoru in na temperaturi pod 25 °C.
- Slabo shranjene pnevmatike namreč hitreje izgubijo prožnost. Če pa so gume pravilno skladiščene, so tudi po 8 letih lahko še povsem ustrezne.
- Pomemben je tudi način skladiščenja glede na to, ali so avtomobilske gume na platiščih (ležeče, ena na drugi) ali brez platišč (pokončno, v tem primeru jih je priporočljivo občasno obrniti, da ni ves čas obremenjena ista površina).
Zapomnite si vsaj ta napotek
Redno preverjanje tlaka, pravočasna menjava pnevmatik in prilagojena vožnja so trije dejavniki, ki lahko v kritičnem trenutku odločijo med varnim izogibom in zdrsom. Ko se spreminjajo razmere, spreminjajte tudi vožnjo in preverjajte pnevmatike.
Kaj delamo za varnejše ceste?
