Kaj bi storili, če bi ponesrečenec močno krvavel iz stegna, v rani pa bi bil zapičen večji predmet? Bi ga izvlekli? Kaj pa, če je poškodovanec nezavesten? In kako hitro morate izvajati stiske prsnega koša? Skoraj 8.000 oseb je rešilo naš test o osnovah prve pomoči in rezultati so razkrili vprašanja, ki povzročajo največ težav. Preverite, pri katerih je bil delež pravilnih odgovorov najnižji, kaj je pravilen odgovor in predvsem zakaj.
1. Večji predmet je zapičen v rano, ki močno krvavi
Najtežje vprašanje v našem testu je bilo: “Ponesrečenec močno krvavi iz stegna, v katerem je tudi večji tujek. Kri je svetla in vidimo utrip. Kaj je treba storiti?”
Če je v rani zapičen večji predmet, ga ne poskušajte izvleči. Morda je tujek poškodoval žilo in s svojo prisotnostjo preprečuje še močnejše krvavenje iz rane. Pri zapičenem predmetu je treba izvajati pritisk med srcem in v bližini rane, ne neposredno na rano.
Posebno pozornost v vprašanju pritegne omemba svetle krvi, ki izteka v ritmu utripa. Ta opis nakazuje poškodbo arterije. Takšna krvavitev je lahko zelo nevarna in zahteva hitro ukrepanje. Pri hudi krvavitvi je zato ključno, da čim prej pokličete pomoč, krvavitev pa zaustavljate z močnim pritiskom.
Zaskrbljujoč je rezultat, da je pravilen odgovor poznalo le 33 % sodelujočih.
2. Kdaj moramo pri ponesrečencu ukrepati takoj?
Drugo vprašanje, ki je sodelujočim povzročalo težave, je bilo: “V katerem od naštetih primerov vam ni treba takoj začeti nuditi prve pomoči?”
Ponujeni so bili štirje odgovori:
a) nezavest,
b) ovirano dihanje,
c) zlom ali več zlomov,
d) huda krvavitev.
Pravilni odgovor je zlom ali več zlomov. Izbralo ga je 66 % sodelujočih, kar pomeni, da je tretjina odgovorila napačno.
Nezavest, težave z dihanjem in huda krvavitev so lahko neposredno življenjsko ogrožajoča stanja. Pri njih čas igra pomembno vlogo, zato je pomembno, da ne čakate, da bo ukrepal kdo drug.
- Pri nezavestnem človeku najprej preverite odzivnost in dihanje. Če ne diha normalno, je treba takoj začeti temeljne postopke oživljanja in poklicati 112.
- Pri oviranem dihanju je treba čim prej ukrepati, saj lahko popolna zapora dihalne poti v zelo kratkem času privede do nezavesti in srčnega zastoja.
- Tudi huda krvavitev je urgentno stanje. Pri življenjsko nevarni zunanji krvavitvi je treba čim prej uporabiti močan neposreden pritisk na mesto krvavitve in poklicati nujno medicinsko pomoč.
Tudi zlom ali celo več zlomov je poškodba, ki zahteva ustrezno obravnavo, vendar to praviloma ni razlog, da bi imela prednost pred stanji, pri katerih je neposredno ogroženo dihanje ali krvni obtok.
Kaj storiti v prvih minutah?
Ko se zgodi prometna nesreča, je prvih nekaj minut odločilnih. Očividci so prvi, ki lahko priskočijo na pomoč. V našem članku “Očividec v prometni nesreči: Kaj storiti v prvih minutah” preverite najpogostejše napake očividcev prometne nesreče in se jim s poznavanjem ključnih korakov izognite. In ne pozabite: največja napaka je, da ne naredite nič.
3. Kako hitro izvajamo stiske prsnega koša?
Tretje vprašanje, ki potrebuje dodatno pojasnilo, je bilo: “Kakšna je pravilna frekvenca stiskov prsnega koša med oživljanjem?”
Pravilni odgovor je 100–120 pritiskov na minuto. Izbralo ga je 76 % sodelujočih. Ta rezultat je precej boljši kot pri prvem vprašanju, a tudi tu se je skoraj vsak četrti sodelujoči zmotil.
Pri odraslem človeku stiske prsnega koša izvajate tako, da:
- se postavite nad prsni koš,
- dlan položite na sredino prsnega koša oz. na spodnjo polovico prsnice,
- drugo dlan položite na prvo,
- roki držite iztegnjeni v komolcih,
- prsni koš stiskate s frekvenco 100–120 stiskov na minuto in
- ga pri tem stisnete približno 5–6 centimetrov.
- Po vsakem stisku pritisk povsem sprostite, da se prsni koš vrne v prvotni položaj.
- Vaše roke naj bodo ves čas v stiku s prsnico.
Zakaj ravno 100–120 stiskov?
Če stiskate prepočasi, je pretok krvi med oživljanjem slabši.
Če stiskate hitreje, pa postaja vse težje doseči dovolj globoke stiske in omogočiti popoln povratek prsnega koša.
Po 30 pritiskih sledi umetno dihanje – 2 vpiha. Predhodno poskrbite, da je dihalna pot prosta. Če vpiha ne znate ali ne želite izvajati, aktualne smernice priporočajo neprekinjene stiske prsnega koša do prihoda pomoči.
Pomembno je tudi, da čim prej uporabimo avtomatski zunanji defibrilator (AED), če je na voljo. AED lahko uporabi tudi laik. Med pomembnejšimi in tudi obveznimi pripomočki, ki jih morate imeti v avtu in na motorju za primere, ko se zgodi prometna nesreča, pa je škatla prve pomoči. Preverite, kaj mora vsebovati vsak komplet prve pomoči.
Kaj delamo za varnejše ceste?
