Ko se zgodi prometna nesreča, je prvih nekaj minut odločilnih. Usoda je takrat v rokah ljudi, ki so tam. To so očividci, med katerimi ste lahko tudi vi. Vprašanje je: kaj boste storili? Boste gledali ali pomagali? Ni vam treba biti reševalec – dovolj je, da poznate pravo zaporedje: varnost, 112, pomoč. Razumevanje dogajanja in občutka odgovornosti ob prometni nesreči sta nam pomagala osvetliti reševalec in psihologinja.
Najpogostejše napake očividcev prometne nesreče
Reševalec Anže Albreht iz Zavoda Reševalni pas opozarja na realnost, ki jo srečuje na terenu. Največja težava so ljudje, ki vidijo nesrečo, a vseeno nadaljujejo vožnjo. A to ni edini problem.
- Očividci ne naredijo nič
“Očividci so vedno ključni za hitro in uspešno intervencijo. Najslabša reakcija je nereakcija,” je jasen Albreht.
Mnogi očividci se tudi ustrašijo, da bodo pri dajanju pomoči naredili kaj narobe in raje ne storijo ničesar. Albreht zato poudarja: “Vsak, ne glede na znanje ali zaupanje vase, lahko zelo pomaga.”
- Slaba komunikacija s Centrom za obveščanje
Naslednja težava se zgodi, ko očividci pokličejo na 112 in ne podajo ključnih podatkov. Ljudje v telefon kričijo, grabi jih panika, operaterju na drugi strani linije pa dajejo pomanjkljive podatke.
- Nadaljevanje vožnje
Morda se bo komu zdelo, da pomaga, če pokliče na 112 kar iz vozila, ko se pelje mimo nesreče. V resnici pa je tudi to ena od težav: “Prejmemo prijavo o trčenju, lokacija ni natančna, niti ni podatkov o udeležencih, ker je prijavitelj nadaljeval z vožnjo.”
- Fotografiranje in objavljanje
Vse večji problem postaja fotografiranje in snemanje prometnih nesreč. “Prepogosto opazim, da je nesreča objavljena na družbenih omrežjih, še preden so obveščene pristojne službe,” pove Albreht. “Si predstavljate, da ste svojec in vidite prizor na internetu?”
Če menite, da ne morete pomagati, se umaknite in ne ovirajte dela intervencijskih služb. Reševalci želijo čim hitreje pomagati poškodovanim, pri tem pa morajo pogosto postavljati zastore, da zaščitijo njihovo zasebnost in dostojanstvo pred radovednimi pogledi ter fotografiranjem. Vaša prisotnost je lahko koristna le, če pomagate, ne pa, če ovirate delo tistih, ki rešujejo življenja.
Kaj se zgodi v glavi očividca?
V želji, da bi razumeli ovire očividcev nesreče, ki ne zmorejo pomoči, smo se obrnili na Zdenko Kres, psihologinjo z AMZS:
“Ko naletimo na prometno nesrečo, še posebej hujšo, doživimo močan stres. Možgani avtomatsko preklopijo v način preživetja. Telo se pripravi na odziv: boj, beg ali zamrznitev,” pojasnjuje psihologinja.
Prav odziv “zamrznitve” je pogosto napačno razumljen kot brezbrižnost. “Nekateri ljudje hitro pristopijo in začnejo pomagati, drugi se umaknejo, tretji pa obstanejo in ne vedo, kaj narediti. To ne pomeni nujno, da jim ni mar, ampak da jih v tistem trenutku preplavijo strah, šok ali občutek nemoči.”
Pomembno vlogo imata tudi znanje in izkušnje. Ljudje, ki poznajo osnove prve pomoči ali so se že znašli v kriznih situacijah, praviloma lažje ohranijo zbranost. “Ne zato, ker bi bili bolj močni, ampak ker njihovi možgani situacijo doživljajo kot bolj obvladljivo,” dodaja psihologinja.
K neukrepanju lahko prispeva tudi tako imenovani učinek opazovalca. “Vsak pričakuje, da bo ukrepal nekdo drug, zato se odgovornost razprši.” Prav zato je pomembno, da nekdo prevzame pobudo in jasno razdeli naloge: kdo pokliče 112, kdo zavaruje kraj nesreče in kdo ostane ob poškodovancu.
Prve minute po prometni nesreči – kaj narediti (tudi če niste prepričani)
Reševalec Anže Albreht je zelo konkreten. “Ni treba vedeti vsega, dovolj je, da naredite osnovne stvari.”
1. Najprej zaščitite sebe in kraj nesreče
- prižgite varnostne utripalke;
- oblecite odsevni jopič (tudi izven avtoceste);
- z vozilom zaščitite kraj nesreče pred naletom
2. Hitro ocenite situacijo
- koliko vozil je udeleženih;
- koliko oseb je poškodovanih;
- ali so osebe v vozilih ali zunaj.
3. Pokličite 112 – jasno in konkretno
“Izjemno pomembno je, da čimbolj jasno poveste, kaj se je zgodilo in predvsem KJE se je zgodilo.”
Dispečer vas bo vodil. Ni vam treba znati vsega.
Klic v sili 112
Ko kličete na številko 112, povejte:
- kdo kliče,
- kaj se je zgodilo,
- kje se je zgodilo,
- kdaj se je zgodilo,
- koliko je ponesrečencev,
- kakšne so poškodbe,
- kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave),
- kakšno pomoč
4. Zagotovite osnovno prvo pomoč
“Kaj več kot zaustavitve krvavitve, sprostitve dihalne poti in temeljnih postopkov oživljanja tako ali tako ne morete storiti – so pa to trije postopki, s katerimi lahko preprečite smrt.”
5. Ostanite pri poškodovancu
Prisotnost človeka ob poškodovancu ni malenkost. “Pomembno je, da počakate na prve intervencijske enote in ostanete v bližini udeležencev, saj je prisotnost nekoga v tako stresni situaciji nepogrešljiva.”
Kaj reševalci potrebujejo od vas?
Ko reševalci prispejo na kraj, ne potrebujejo fotografij in videov. Najbolj dragocene so informacije:
- Kaj ste videli (če ste očividec trčenja)?
- Kako je prišlo do nesreče?
- Ali so bile posebne okoliščine (požar, nevarnosti)?
“Pogosto lahko že po mehanizmu dogodka presodimo, za kako resno situacijo gre.”
In ja – lahko vas tudi prosijo za pomoč: “Dodatne roke so vedno dobrodošle. Nikoli pa vas v nič ne bomo silili,” pomiri Albreht.
Pomagati pomeni tudi ostati človek
Albreht izpostavi preprosto, a bistveno dejstvo: “Vsi smo dolžni pomagati in verjamem, da si vsi želimo prejeti pomoč, če in ko jo potrebujemo.”
Ni treba, da ste poklicni reševalec. Ni treba, da ste junak. Dovolj je, da niste odsotni.
Tukaj je še ena priložnost, da osvežite osnove prve pomoči in temeljne postopke oživljanja. Seznanite se tudi z vsebino škatle prve pomoči. Z več znanja se bo zmanjšal strah in povečalo zaupanje.
Zapomnite si vsaj ta napotek
Če se znajdete ob prometni nesreči: najprej zavarujte sebe, pokličite 112 in ostanite blizu. Ne potrebujete popolnega znanja. Največja napaka je, da ne naredite nič.
Kaj delamo za varnejše ceste?
