Ko na cesti zagledamo prometno nesrečo, se marsikdo instinktivno ozre proti njej. Nekateri upočasnijo vožnjo. Nekateri fotografirajo. Nekateri celo objavijo posnetke na družbenih omrežjih še pred prihodom policije ali reševalcev. Zakaj to počnemo, zakaj je takšno vedenje nevarno in zakaj prometna nesreča nikoli ne bi smela postati vsebina za družbena omrežja? Pogovarjali smo se s psihologinjo AMZS Zdenko Kres.
Zakaj prometne nesreče pritegnejo našo pozornost?
“Človeka že naravno privlačijo intenzivni, neobičajni in čustveno močni dogodki. Nesreča predstavlja nekaj šokantnega, dramatičnega in nepričakovanega, zato možgani samodejno usmerijo pozornost v dogajanje,” pojasnjuje Zdenka Kres.
Preusmeritev pozornosti s ceste na dogajanje ob cesti pa ima lahko tudi negativne posledice. To se kaže v prometni varnosti. Evropska komisija opozarja, da je odvračanje pozornosti voznika dejavnik, zaradi katerega se zgodi od 5 do 25 % prometnih nesreč. Med razlogi za odvračanje pozornosti sodijo tudi dogodki ob cesti, ki pritegnejo pogled voznikov.
Radovednost med vožnjo in ob nesrečah torej ni nedolžna. Posledica so dodatni zastoji, včasih pa celo nove prometne nesreče.
Telefon ustvari občutek distance
Po besedah psihologinje se v zadnjih letih dogaja še nekaj drugega:
“Telefon lahko pri opazovanju nesreče ustvari občutek distance. Ko človek dogodek opazuje skozi zaslon, ga lahko nezavedno doživlja manj resnično in manj osebno. Namesto da bi bil aktivno prisoten v situaciji, postane predvsem opazovalec dogodka.“
Prav zato lahko nekdo, ki bi ob poškodovanem človeku verjetno občutil veliko stisko, brez večjega premisleka začne snemati dogajanje skozi objektiv telefona. Dogodek doživlja kot video, ki ga snema. Ustvari se neke vrste filter v percepciji (perceptivna distanca), ukvarja se s kadriranjem prizora in čustev ne doživlja tako močno, kot bi jih sicer.
Dodatna težava pa nastane, ko radovednost, povezana z občutkom distance, prevlada nad empatijo.
Družbena omrežja spodbujajo prepričanje, da je vse vredno objave
“Pomemben vpliv imajo družbena omrežja, kjer smo navajeni skoraj vsak trenutek dokumentirati, deliti in objavljati. Pri nekaterih ljudeh se pojavi želja po pozornosti, odzivih drugih ali občutek, da imajo ekskluziven posnetek.”
Včasih ljudje snemajo preprosto zato, ker to počnejo tudi drugi. Tak pojav vse pogosteje spremljamo na koncertih, a prometne nesreče niso javni dogodki. To so stiske in tragedije, ki od očividcev zahtevajo pravilno reagiranje.
Da ne bo dilem v kritičnih trenutkih ...
Preverite, kaj mora storiti očividec prometne nesreče in kako pravilno reagirati v prvih minutah. Največja napaka je, da ne naredite nič.
Kaj objava fotografije ali videa nesreče pomeni za žrtve?
Meja med dokumentiranjem dogodka in posegom v zasebnost se lahko hitro zabriše. Prometna nesreča naj ne bo nikoli zanimiva vsebina za družbena omrežja. To je resničen dogodek, v katerem so udeleženi resnični ljudje.
“Posnetki lahko prizadenejo poškodovane, njihove bližnje in družine,” opozarja psihologinja in izpostavlja različne posledice, ki lahko sledijo nepremišljenim objavam posnetkov prometnih nesreč:
- Posnetki lahko dodatno travmatizirajo žrtve.
- Posnetki lahko posegajo v dostojanstvo in zasebnost posameznika.
- Svojci lahko za nesrečo izvedo prek družbenih omrežij ali pa tam vidijo prizore, ki jih močno prizadenejo.
Ob dostopni tehnologiji je seveda možno posneti skoraj vse, a pomembnejše je vprašanje, ali je prav, da to storimo.
Je objava fotografij prometne nesreče poseg v zasebnost?
Tudi informacijska pooblaščenka opozarja, da objava fotografij prometnih nesreč lahko pomeni resen poseg v zasebnost posameznika, zlasti kadar so udeleženci prepoznavni. V mnenju poudarja, da interes radovednega posameznika, ki želi objaviti fotografijo nesreče na družbenem omrežju, praviloma ne more prevladati nad pravico udeležencev nesreče do zasebnosti.
Objava takšnih fotografij lahko zato odpira ne le etična, ampak tudi pravna vprašanja. Psihologinja Zdenka Kres pa opozarja še na en pomemben vidik, ki si ga velja zapomniti:
“Ko tragedije postanejo vsebina za ogled in deljenje, se zmanjšujeta občutek empatije in človečnosti. Družba postopoma postane bolj otopela za trpljenje drugih.”
Zapomnite si vsaj ta napotek
Če se znajdete ob prometni nesreči, posnetki res niso prva stvar, ki jo nekdo potrebuje. Veliko bolj koristni so: zavarovanje kraja nesreče, klic na 112 in preprosta prisotnost ob človeku v stiski. V kriznih trenutkih bi moral biti v ospredju človek, ne vsebina za družbena omrežja.
Kaj delamo za varnejše ceste?
