Osnove ustvarjanja reševalnega pasu na avtocesti večina voznikov pozna, vseeno pa smo ugotovili, da obstaja tudi pravilo glede reševalnega pasu, ki ga mnogi vozniki ne poznajo. Kako se razvrstiti v primeru zastoja, če avtocesta ali hitra cesta nimata odstavnega pasu?
V testu CPP Poznate pravila, ki veljajo na avtocesti? smo obiskovalcem spletnega mesta zastavili vprašanje glede reševalnega pasu in rezultati so nas presenetili. Na vprašanje o tem, kako se je treba razvrstiti v primeru zastoja na avtocesti, če ni odstavnega pasu, je odgovorilo 1.487 uporabnikov. Le dobra tretjina (37 %) sodelujočih je poznala pravilen odgovor.
V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti je treba med kolonama vozil takoj ustvariti reševalni pas. To velja tudi takrat, ko ni odstavnega pasu.
Težava pa nastane v primeru dveh prometnih pasov, saj tam ni dovolj prostora za tri vozila.
1 pas je širok 3,5 m.
1 vrsta stoječih vozil zasede 2,5 m.
2 pasova = 7 m
2 vrsti stoječih vozil = 5 m
Ta preprosti izračun pokaže, da ima reševalno vozilo na voljo le 2 metra širine, a reševalna vozila so običajno širša od osebnih vozil.
Rešitev je, da se v primeru dveh pasov vozniki ustavijo izmenično, in sicer tik ob levem oz. desnem robu smernega vozišča. Med sprednjim in zadnjim vozilom v vrsti mora biti dovolj prostora, da gre lahko reševalno vozilo mimo. To je še posebej pomembno, če so poleg vas tovorna vozila, ki so širša od osebnih vozil.
Vir slike: Primotehna
»Danes je na pomurski avtocesti ugasnilo življenje poklicnega voznika. Vsi vemo, da pomurska avtocesta ni vredna, da bi ji rekli avtocesta, pa vendar. Vozniki, ki so obstali, so sicer pravilno vzpostavili reševalni pas, a takoj, ko je na prehitevalnem pasu ustavljeno vozilo, ki je širše od osebnega vozila, se reševalne enote soočijo z veliko oviro. “Avtocesto” je treba razširiti ali pa izdati prepoved prehitevanja za vsa vozila, širša od 2 metrov. Dokler se to ne zgodi, pa se ob zastojih razvrščajte “cik-cak” v primeru, da stojite vzporedno s tovornim vozilom.«
Zapis Zavoda Reševalni pas na družbenem omrežju Facebook, 17. januar 2024.
Preberite še naš članek »Reševalni pas: bodi prvi, bodi junak«, v katerem spoznate delo gasilcev, težavo žrtev prometnih nesreč in vlogo drugih udeležencev prometa pri ustvarjanju reševalnega pasu.
Reševalni pas rešuje življenja. Od leta 2015, ko je zdravstveni reševalec in prostovoljni gasilec Anže Albreht prvič organiziral preventivno akcijo na temo reševalnega pasu, do danes smo Slovenci postali zgled ustvarjanja reševalnega pasu ob zastojih. Da se ta odlična praksa prometne kulture še utrjuje in prenaša na naslednjo generacijo voznikov, skrbi tudi Zavarovalnica Triglav s podporo Zavoda Reševalni pas.
Kaj delamo za varnejše ceste?
