CPP Članek

Zavorna pot

Čas branja: 4 minute

Si predstavljate vozilo brez zavor? To je ključen del vsakega vozila. Na zavore računate, ko se želite ustaviti, saj bi v nasprotnem primeru povzročili prometno nesrečo in škodo. Ker pa se vozilo ne more ustaviti v hipu, govorimo o zavorni poti. Kako dolga je zavorna pot? Kako jo izračunamo in kaj vpliva na zavorno pot?

Ustavljanje vozila je sestavljeno iz dveh delov:

  1. zaznava in odziv voznika (pritisk na pedal zavore vozila), čemur rečemo tudi reakcijski čas, v katerem prevozimo določeno reakcijsko pot;
  2. zaviranje ali zavorna pot.

Zaznava in odziv voznika sta odvisna od vas, vaše spočitosti in koncentracije. Pri vozniku traja reakcijski časpovprečno 1 sekundo, a ta sekunda se podaljša v primeru zaspanosti, pod vplivom alkohola ali drugih substanc. Na reakcijski čas lahko vpliva tudi pogovor, uporaba telefona ali upravljanje z multimedijskimi napravami v vozilu. Preverite, kaj se lahko zgodi, če v ključnem trenutku pogledate drugam ali počnete še kaj drugega poleg vožnje. Na preizkušnjo smo poslali Anamarijo Lampič, vrhunsko smučarskotekačico v odlični formi.

Zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve. Odvisna je od vozila in različnih zunanjih dejavnikov, ki jih bomo v nadaljevanju pojasnili.

Ker se vozilo vozi z določeno hitrostjo, ne bo šlo brez nekaj fizikalnih osnov. Zavorno pot namrečlahko izračunamo. Pri tem so pomembni:

  • hitrost, ki jo v primeru zaviranja opišemo z metri na sekundo;
  • gravitacijski pospešek, ki znaša 9,81 m/s2;
  • koeficient trenja, ki nakazuje, da imajo svojo vlogo pnevmatike in podlaga, po kateri se peljete.

Kaj nam izračun pove o zavorni poti?

Enačba za izračun zavorne poti ni videti pretirano zahtevna:
$$ \mathsf{\text{Zavorna pot} = {\text{hitrost}^2 \over (2\text{ }x\text{ } \text{gravitacijski pospešek } x \text{ koeficient trenja})}} $$

Na hitrost vožnje lahko vplivate sami, koeficient trenja pa je odvisen od pnevmatik in površine vozišča. Poglejmo podrobno, kako na zavorno pot vplivajo ti trije dejavniki.

Hitrost vožnje

Večja kot je hitrost, bolj je treba zavirati in daljša bo zavorna pot. To je razumljivo, izračun pa nam pokaže razlike.

Zavorna pot narašča s kvadratom hitrosti. Osnovni izračun dolžine zavorne poti, če upoštevamo povprečen koeficient trenja (0,7), je videti takole:
  • Pri vožnji s hitrostjo 30 km/h, kar preračunanoznaša 8 m/s:
    (8 x 8) / (2 x 10 x 0,7) = 4,6 m
  • Pri vožnji s hitrostjo 40 km/h, kar preračunanoznaša 11 m/s:
    (11 x 11) / (2 x 10 x 0,7) = 8,6 m
  • Pri vožnji s hitrostjo 60 km/h, kar preračunanoznaša 17 m/s:
    (17 x 17) / 14 = 20,6 m
  • Pri vožnji s hitrostjo 100 km/h, kar preračunanoznaša 28 m/s:
    (28 x 28) / 14 = 56 m

Zavorna pot pri različnih hitrostih vožnje in povprečnem koeficientu trenja
Zavorna pot pri različnih hitrostih vožnje in povprečnem koeficientu trenja

Eno so okvirni izračuni s povprečji, drugo pa je resničnost. To namreč še ni celotna slika. V resnici na zavorno pot vpliva še marsikaj drugega kot hitrost. Pomembno je tudi samo vozilo.

Pnevmatike

Kakovost, starost in stanje gum imajo velik vpliv na dolžino zavorne poti. Velja, da imajo dražje pnevmatike boljši oprijem na cestišču. Glede kakovosti je treba zaupati testom, sami pa lahko preverjate globino profila in leto izdelave pnevmatik.

Če pnevmatike nimajo zadostne globine profila, guma nima dovoljšnega oprijema in to je še posebej nevarno na mokri cesti. Akvaplaning je pojav, pri katerem zaradi vode na cesti, ki ji guma več ni kos, izgubite nadzor nad vozilom.

Na zavorno pot vpliva tudi ustrezen tlak v pnevmatikah. Sodobni avtomobili sami zaznajo spremembo v tlaku in takrat je pomembno, da opozorila ne ignorirate, ampak preverite navodila proizvajalca in pnevmatike napolnite, kot je to priporočeno – ne preveč in ne premalo.

Če bi preverjali zavorno pot z zimskimi gumami na vročem poletnem asfaltu, bi bila ta občutno daljša od zavorne poti z istimi pnevmatikami v zimskem času. Pnevmatike namreč niso imune na temperature ozračja in temperature cestišča. Prav zato so voznikom na voljo različne vrste gum, ki so prilagojene letnim časom – poznamo letne, zimske in celoletne, ki so nekakšen kompromis med ostalima dvema. Uporabne teste pnevmatik izvaja AMZS, rezultate pa tudi objavljajo na svojem spletnem mestu.

Nenazadnje pa je zavorna pot odvisna tudi od znanja zaviranja. Odločno in energično zaviranje bo ustvarilo najvišji zavorni učinek. Prav tako bodo zavore na sprednji in zadnji osi maksimalno obremenjene.

Vozišče

Sedaj že lahko sklepate, da imajo tudi vrsta vozišča (asfalt, makadam, beton) in vremenske razmere (vročina, dež, led …) velik vpliv na zavorno pot.

  • Če je asfalt moker, je zavorna pot skoraj 2-krat daljša kot na suhem. Vsekakor pa se na mokrem asfaltu kvaliteta pnevmatik bistveno bolj odraža kot na suhem.
  • Na zasneženem ali blatnem vozišču je zavorna pot 3-krat ali 4-krat daljša kot na suhem vozišču.
  • Na poledenelem vozišču pa je zavorna pot približno 8-krat daljša kot na suhem.

V formuli za izračun zavorne poti se razlike upoštevajo v koeficientu trenja. Povprečni koeficient trenja med pnevmatiko in asfaltom, ki smo ga uporabili tudi v predhodnem izračunu, znaša 0,7. A povprečni koeficient nam ne pokaže razpona, ki ga povzročijo različna stanja vozišča.

Stanje vozišča Koeficient trenja
Beton 1
Suh asfalt 0,7
Moker asfalt 0,4 – 0,5
Sneg na vozišču 0,2
Poledenelo vozišče 0,1

Šele če v izračunu upoštevamo ustrezen koeficient trenja, bomo videli, kako pomemben je vpliv stanja ceste na zavorno pot vozila.

Sedaj ko razumemo vse vplive na zavorno pot, si oglejmo nekaj končnih razlik v zavorni poti glede na stanjevozišča in hitrost vožnje. Navedena zavorna pot je še vedno približna, a vseeno dovolj jasno ponazarja velikanske razlike, zaradi katerih je treba paziti in upoštevati vse dejavnike.
40 km/h 40 km/h 40 km/h
Suh asfalt 8,6 m 20,2 m 56 m
Moker asfalt 15,1 m 35,4 m 98 m
Sneg na vozišču 30,3 m 70,8 m 196 m
Kljub temu da smo v članku govorili o zavorni poti in dejavnikih, ki vplivajo na dolžino zavorne poti, pa v prometu ne smete zanemariti prve faze ustavljanja. Reakcijske poti namreč v naših izračunih nismo prišteli k zavorni poti.

Zapomnite si vsaj ta napotek:

Hitrost vožnje vedno prilagajajte razmeram na cesti. Zavorna pot je na mokrem vozišču vsaj dvakrat, na zasneženem pa vsaj trikrat daljša. Ne pozabite poskrbeti za brezhibnost vozila in pnevmatik.

Kaj delamo za varnejše ceste?

Zavarovalnica Triglav predstavlja: Velikani vožnje

Zakaj so starejši vozniki velikani vožnje in zakaj jih spoštujemo? Kako doživljajo promet nekoč in danes? In kako pri tem pomagajo naše Osvežitvene vožnje?

Starejši vozniki, preizkusite asistenčne sisteme

V sredo, 12. junija, vas vabimo na brezplačno delavnico v AMZS Center varne vožnje na Vranskem. Spoznali in preizkusili boste asistenčno-varnostne sisteme, ki so v pomoč starejšim voznikom pri varni in udobni vožnji.

Kdo že učinkovito uporablja DRAJV zemljevid in kako?

DRAJV zemljevid pomaga prepoznati nevarne odseke, načrtovati varne poti in raziskovati. Aktivnim državljanom daje orodje za izboljšanje lokalnega okolja.

Prostoferke – odlične voznice, srčne prostovoljke

Spoznajte srčne prostovoljne voznice, ki so v prevozih starejših našle veselje, smisel, družbo in način za ohranjanje vozniške kondicije.

Z DRAJV podatki do varnejših poti

Spoznajte DRAJV zemljevid, ki ponuja povsem nov vpogled v način vožnje slovenskih voznikov in v najpogostejše izzive v prometu.